Dobre knjige
5124 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Nenavadni spomin Roze Mazur
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Vladimir Vertlib

Nenavadni spomin Roze Mazur

Maribor, Litera, 2014

Št. strani: 396


Prevod: Štefan Vevar


Zbirka: Babilon
Žanr: družbeni roman, družbenokritični roman, zgodovinski roman

Narodnost: avstrijska književnost, judovska književnost

... ali kako je Roza spala skupaj s Stalinom

Spomini Roze Mazur, Judinje, ki je večino svojega preko 20. stoletja raztezajočega se življenja preživela na bivšem sovjetskem teritoriju, so žlahtno-ironična pripoved o spremembah in katastrofah kot stalnici v njenem življenju: pripoveduje o selitvah, vojnah, o življenju v obleganem Leningradu, o antisemitizmu v desetletjih po vojni, o judovskem razočaranju nad komunizmom … Lik neuklonljive Roze je navdihnila avtorjeva babica; tudi avtor sam je preživel razgibano in nestanovitno mladost, rojen leta 1966 v Leningradu je še kot otrok s starši emigriral, »Vmesne postaje« (kot opisuje svoje popotovanje v romanu s tem naslovom) so bile v Izraelu, Avstriji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA, leta 1981 se je dokončno ustalil v Avstriji, kjer ustvarja kot avstrijski pisatelj judovsko-ruskega rodu.



Odlomek iz knjige

Petega marca 1953, le dober teden zatem, ko so Kostika izpustili, je Stalin umrl. Torej le ni dočakal stotih let. S tem nas je prikrajšal za zadovoljstvo, da bi nam vladal še tridesetletje. Spominjam se, da so ljudje na ulici jokali. Kaj bo z nami, so jadikovali, zdaj ko smo ostali brez očeta? Na dan, ko so mumificirano Stalinovo truplo premestili v Leninov mavzolej, se je na Dvorski ploščadi, leningrajskem glavnem trgu, zbrala velika množica. Po zvočniku so prenašali slovesnosti iz Moskve. Kljub hudemu mrazu so si moški odkrili glave. Če si kdo ni snel kape, so mu jo zbili z glave. Sama sem z mešanimi občutki dojemala smrt svojega dobrotnika. Kako bi mogla vedeti, ali se ne bo obrnilo vse še na slabše? Šele ko so 4. aprila spet izpustili morilske zdravnike in jih rehabilitirali, načrtovane deportacije Judov pa ni bilo, sem spet zadihala. Še enkrat smo jo srečno odnesli.

(str. 365)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Mladina
link EBSCOhost


Ključne besede: JUDJE, DRUŽINA, KOMUNIZEM


Prispeval/-a: Veronika Vurnik Škrabec, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 8.12.2014 19:55:43
Zadnja sprememba: 24.6.2016 18:54:41
Število ogledov: 3175