Astrid Lindgren
Vojni dnevniki 1939-1945
Ljubljana, Forma 7, 2018
Št. strani: 183
Prevod: Neva Brun
Žanr:
spomini
Narodnost: švedska književnost
Intimen vpogled v čas, ko je svet ponorel
Slavna pisateljica, avtorica knjig Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, Erazem in potepuh in mnogih drugih, je bila ob izbruhu druge svetovne vojne na začetku svoje kariere obetavna mlada pisateljica. Takrat se je zaposlila v uradu za cenzuro pošte, tam pa je dobila vpogled v pisno korespondenco, ki je prihajala v državo. Na ta način je izvedela marsikaj, kar javnosti ni bilo znano, vznemirjalo jo je, svoje občutke pa je morala zapisati. Njeni skrivni, podrobni dnevniki o vsakdanjem življenju v nevtralni državi so bili dolgo časa neznani. Izdani so bili šele posthumno, leta 2015. Dve leti prej so jih našli v njenem stanovanju v pleteni košari za perilo. Razkrijejo nam nek drugačen pogled na usodne dogodke. Čas izrazitih družbenih sprememb, tako oddaljen od nas, se naenkrat zdi grozljivo blizu, ko pripoveduje o tem, da se ji zdi nepredstavljivo, da se kaj takega dogaja v 20. stoletju. Začutimo lahko vseprisoten strah tako pred Nemci kot tudi pred Rusi, ki so izvajali grozote nad baltskimi državami, medtem ko so jo na Švedskem za las odnesli. S komentarji udarnih novic, političnih odločitev, je izrazila svojo žalost, skrb in hrepenenje po miru, beležke pa je vestno dopolnjevala z izrezki iz časopisnih člankov.
Odlomek iz knjige(3. september 1939) Odgovornost je na ramenih samo enega človeka, je rekel Chamberlain v angleškem parlamentu. In zagotovo bo zgodovina strašno obsodila Adolfa Hitlerja, če bo to začetek nove svetovne vojne. Mnogi menijo, da bo sledil propad vse bele rase in civilizacije. Vlade se že sedaj prepirajo o tem, kdo je kriv za to. Nemčija trdi, da jo je Poljska napadla prva in da si Poljaki, zaščiteni z angleško-francoskimi jamstvi, marsikaj dovolijo. Na Švedskem pa tega ne razumemo drugače, kot da si Hitler želi vojno, ali vsaj misli, da se ji ne more izogniti, ne da bi izgubil ugled. Očitno je, da si Chamberlain zelo prizadeva ohraniti mir, v Münchnu je popustil samo v eni točki Gdansk in koridor, ker je Hitler to zahteval. Očitno je bila njegova prava želja zavladati svetu. Kako se bosta odločili Italija in Rusija? Po podatkih iz Poljske je v prvih dneh vojne umrlo 1500 ljudi.
(str. 9)
Glej tudi |
Dnevnik
|
Ključne besede:
DRUGA SVETOVNA VOJNA,
DNEVNIŠKI ZAPISKI,
DRUŽBENE SPREMEMBE,
ŠVEDSKA
Prispeval/-a:
Neja Drevenšek,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 19.6.2021 10:00:15
Zadnja sprememba: 19.6.2021 22:37:44
Število ogledov: 1118