David Albahari

Besede so nekaj drugega : izbrane kratke zgodbe

Ljubljana, Center za slovensko književnost , 2007

Št. strani: 155

Zbirka: Aleph
Žanr: kratka zgodba

Narodnost: srbska književnost, judovska književnost

Bohotnost literature in življenja v nedoločljivosti

David Albahari (1948) je eno največjih literarnih imen nekdanjega jugoslovanskega prostora, vileniški nagrajenec leta 2012, pisatelj, judovskega rodu, živeč v Kanadi in pišoč v srbščini. V njegovem bogatem proznem opusu ima posebno mesto ravno kratka zgodba, ki ji je - po besedah sestavljavca pričujočega izbora Aleša Debeljaka - v osemdesetih letih določil nove standarde. Albaharijeve kratke pripovedi nas ne razvajajo s suverenim in vase prepričanim pripovedovalcem, vse prej kot to! Zgodbe se sproti sestavljajo in pogosto v isti sapi tudi razdirajo: »Ta svet je hudičevo spolzek, pravi, in če ostaneš brez opore, kdo ve, kje boš končal.« Natanko v tej maniri nas pripovedovalec pogosto pusti nekje na pol poti, v nedorečenosti in negotovosti, od nas domala terja aktivno dopolnjevanje, premišljevanje o jeziku, dogajanju, likih, času in prostoru, (literarni) resničnosti in resnici … Literarna veda je za take postopke skovala termin metafikcija, torej pisanje o pisanju; pisanje, ki se sproti reflektira in nenehno dvomi o zmožnosti izpovedati resničnost, pravzaprav dvomi celo o resničnosti sami. Tako se bomo ob knjigi s pripovedovalcem vred večkrat vprašali, ali smo obtičali v prispodobi, resničnosti ali vešče zasnovani pripovedi. A hkrati tudi na novo premislili, doživeli temeljna vprašanja o smrti, ljubezni, (intimnih) odnosih, smislu, lepoti, samoti, domu, spominu, legendah, sanjah, zgodovini … Zgodbe pisatelj predaja docela v naše roke, da jih z lastno življenjsko izkušnjo, intuicijo, intelektom zaokrožimo, osmislimo ali pa le vzdržimo v vmesnem prostoru nevednosti, izgubljenosti … Mojstrsko in neizčrpno!

Odlomek iz knjige

Sam sedim v sobi, oblečen v pižamo. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje spal v pižami. Ponošena je, s kratkimi rokavi in moje zapestje se beli v temi kot ribe v mesečini. Ampak to ne bo nikogar preslepilo: ne mojega zapestja ne rib ne mesečine, kajti primerjave tako ali tako ne obstajajo v naravi, marveč zgolj v jeziku. Jezik je skupek primerjav, prav kakor je moj diler skupek upov, tako da ne moreš vedeti, kaj je bolj neresnično. Rad bi to znal razložiti prijateljem, jim povedati, da vseskozi, z dilerjem ali brez njega, tičimo na robu praznine, in da je kraj, ki ga imamo za cilj, pravzaprav kraj, od koder odhajamo, in da potemtakem nič, ne smer ne cilj, ni pomembno. Vedno si bomo mislili, da je prava pot tista, ki nas pelje nekam drugam.

(Str. 92–93)

Nagrajena knjiga: 

Ključne besede: KRATKE ZGODBE, METAFIKCIJA, ODNOSI, RESNIČNOST, RESNICA, SANJE, MISTIFIKACIJA


Prispeval/-a: Diana Pungeršič, Knjižnica Koper
Objavljeno: 23.3.2021 22:03:39
Zadnja sprememba: 2.8.2021 9:39:52
Število ogledov: 1012

• facebook
• twitter
• linkedin