Dobre knjige
3854 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Žlahtna očarljivost Arthurja Pepperja
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Phaedra Patrick

Žlahtna očarljivost Arthurja Pepperja

Izola, Meander, 2020

Št. strani: 291


Prevod: Ana Ambrož Strle


Žanr: družbeni roman

Narodnost: angleška književnost

Ostareli ključavničar Arthur Pepper se po smrti svoje ljubljene žene zapre v svoj svet rutine in kar nekako ve, čemu in kako bi še živel. Leto dni po njeni smrti se prisili, da je čas njene stvari pospraviti in podariti. Nepričakovano v ženinem škornju odkrije črno šatuljo, v njej pa dragoceno zapestnico z osmimi slikovitimi obeski. Na enem od njih je zapisana telefonska številka. Radovednost mu ne da miru, pokliče jo in presenečen ugotovi, da je poklical v Indijo… Sledi napeto, zabavno in obenem žalostno odkrivanje ženine preteklosti. Znajde se pred dilemo, ali sploh želi izvedeti, kaj vse je v resnici doživela njegova mirna in tiha žena. Jo je v resnici poznal, ali je bilo vse, kar sta skupaj doživela, le prividi sreče in ljubezni? Zgodba malce spominja na pustolovščine Jonassonovega Stoletnika. Tokrat mož raziskuje in obuja spomine, ki jih je doživela njegova pokojna žena, a mu jih nikoli ni razkrila. Namenoma. Preteklost naj ostane preteklost…



Odlomek iz knjige

Miriam je imela na kuhinjski polici praprot. Bila je od moljev ožrta betežna reč s povešenimi perasastimi listi. Sprva jo je preziral in ji zameril, da tako patetična reč lahko živi, medtem ko je morala njegova žena umreti. Na tleh ob zadnjih vratih je čakala na svoj usodni dan, ko naj bi odromala v smetnjak. Toda zaradi občutka krivde se je vendarle omehčal in jo postavil na njeno običajno mesto. Poimenoval jo je Federica, jo začel zalivati in se pogovarjati z njo. In počasi se je pobrala. Nič več ni bila povešena. Dobila je bolj zelene liste. Dobro se je počutil, ko je skrbel za nekaj. Lažje se mu je bilo pogovarjati z rastlino, kot pa z ljudmi. In dobro mu je delo tudi, da je bil zaposlen. To je pomenilo, da ni imel časa, da bi se predajal žalosti.
str. 26



Cobiss povezava


Ključne besede: VDOVCI, PUSTOLOVŠČINE, SPOMINSKI PREDMETI, SPOMINI


Prispeval/-a: Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje
Objavljeno: 26.3.2021 12:37:40
Zadnja sprememba: 26.3.2021 12:37:40
Število ogledov: 160