Vesela Ljahova

Četrt ob obvoznici

Ljubljana, LUD Literatura, 2020

Št. strani: 130

Prevod: Namita Subiotto
Spremna beseda: Ljudmil Dimitrov

Zbirka: Stopinje
Žanr: kratka zgodba

Narodnost: bolgarska književnost

Preprosti ljudje v primežu vsakdana

Prvi vtis, ki sem ga dobila ob branju zbirke, je bil, da bi lahko šlo tudi za osnutek romana. Ciklična struktura, o kateri je govora v spremni besedi in v zapisih na spletu, namreč vsakega junaka postavi v različne vloge. Enkrat je v tretjeosebnih zgodbah glavni protagonist, nato se kar naenkrat znajde ob drugem glavnem junaku, ali ga nekdo mimogrede omeni. Torej, kot da bi pisateljica načrtovala daljše sklenjeno besedilo in so naslovi delovna verzija celote. Najti je vse elemente, ki naj bi jih vsebovala dobra zgodba: kriminal, srhljivko, zvesto in predano ljubezen, nevrotičnost sodobnega sveta, prevare, povzpetništvo, osamljenost. Dogajanje je postavljeno na obrobje glavnega mesta Bolgarije. Preprosti, vsakdanji ljudje, s takšnimi in drugačnimi eksistenčnimi težavami, ki jih tarejo in jih skušajo reševati, kot vedo in znajo. V ozadju je čutiti kritiko političnega sistema in države. Večina oseb se sicer zaveda, da se jim godi krivica, a so vsi po vrsti takšni, ki sprememb sami ne bi zmogli uresničiti, zato so pač sprijaznjeni z dejstvi, kar pri bralcu vzbudi trpko ironijo. Konci niso vedno zaključeni, večkrat je tudi bralcu prepuščeno ali namignjeno, kako naj sklepa o nadaljevanju. Marsikateri dogodek si zapomniš za dalj časa, saj si ga lahko živo predstavljaš, ne da bi karkoli vedel o Sofiji. Bralcem, ki niso vešči jezikovnih eksperimentov, bo prav gotovo všeč tekoča pripoved.

Odlomek iz knjige

Glej, starejše gospe se ji niso toliko smilile. Debele ali suhe ali koščene kot ona, z nagrbančenimi pegastimi rokami, oblečene pa po zadnji modi, z nakodranimi lasmi, napudranimi obrazi, kruh so šle kupit, nališpale pa so se kot za praznik. Le kdaj so se spremenile v take meščanke? Še včeraj je bil socializem - saj je tudi ona spoznala ta socializem! In kako si ogledujejo blago, ga otipavajo, sprašujejo ... kot da bi vedele, od kod prihaja vse to, kar jejo! In za vsako stvar barantajo, samo da bi zbile ceno. Posebej neka gospa - majhna, zajetna, z redkimi natupiranimi laski, ničemur podobna, ampak vsa nališpana. Ta pride in zariva svoje lakirane nohte v njeno blago, ga preobrača na vse strani, toliko da ga ne ugrizne. Vsi trgovci so jo poznali, in ko so videli, da se približuje, so premeščali blago in si predajali kot po telegrafu:
Ministrica, ministrica.

Trgovina, str. 37

Glej tudi

Budgerka

Ključne besede: KRIMINAL, TRANZICIJA, STARI LJUDJE, VEDENJE, POVZPETNIŠTVO


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 7.12.2020 9:15:30
Zadnja sprememba: 10.6.2021 13:37:40
Število ogledov: 1007

• facebook
• twitter
• linkedin