Dobre knjige
4130 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Okruški mojega življenja Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Alenka Gerlovič

Okruški mojega življenja

Ljubljana, Forma 7, 2006

Št. strani: 208


Neva Brun: Neva Brun


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Slikarka Alenka Gerlovič je s pomočjo novinarke Neve Brun uredila svoje zapiske in tako so nastali ti njeni spomini. Otroštvo je preživela v Brežicah, leta 1929 pa je oče dobil službo kot ravnatelj splošne bolnice v Ljubljani, kasneje v Polju, in družina se je preselila v Ljubljano. Tu so otroci nadaljevali šolanje. Alenka je zelo rada brala, in na podlagi prebranih knjig je razvila močan občutek za zatirane ljudi, tako je že kot najstnica sanjala o tem, kako bo reševala Indijance v Ameriki in pomagala Ghandiju izgnati Angleže in osvoboditi Indijce. Tudi izbira študija, študirala je slikarstvo na likovni akademiji v Zagrebu, je bila kaj nenavadna za dekle tistega časa. Diplomirala je v času, ko se je v takratni Jugoslaviji začela druga svetovna vojna. Vrnila se je v Ljubljano in svojim močnim socialnim čutom se je takoj vključila narodnoosvobodilno gibanje, sprva kot aktivistka OF, potem, ko so očeta odpeljali neznano kdo neznano kam (šele po vpojni so zvedeli, da so ga še tisto noč ubili in zakopali neznano kje), pa se je odločila za odhod v partizane. Tu je s svojim strokovnim znanjem pomagala v partizanskih tiskarnah. Spoznala je Vita Globočnika, poročila sta se a mož je takoj po vojni umrl. Po vojni je šestindvajsetletna vdova delala v glavnem kot likovna pedagoginja po raznih šolah in šele po upokojitvi se je spet posvetila slikanju in potovanjem. Njena življenjska pot je polna različnih doživetij, srečevala je polno ljudi, ki so se zapisali v našo (tudi kulturno) zgodovino, njene prigode, potovanja in anekdote popestrijo in ohranjajo njeno življenjsko pripoved živo in zanimivo. Ob tem pa se tudi veliko posveča razmišljanju o svojem ustvarjanju. Njen ustvarjalni in razmišljujoč duh jo preveva še v njenih devetdesetih letih, ko prizna, da njej ni nikoli dolgčas, saj jo vse zanima. Knjigi so dodani utrinki iz ocen o slikarstvu Alenke Gerlovič.



Odlomek iz knjige

Ne Vid ne Petrač nas v Starih Žagah nista mogla imeti popolnoma na vrvici, saj nihče ni pomislil, da pelje od naše zidanice v dolino še ena pot, ki ne vodi mimo postojanke »vodilnih«. Po tej poti si prišel naravnost do Tončke Mrvar, imenovane Mrvarca, ki je imela majhno gostilno. Natočila nam je šilce kar zastonj. Na desnem bregu potoka je bil v nekdanji Šprajčevi žagi ekonomat Slovenskih centralnih vojnih bolnic (SCVPB). Tja je prihajal ob večerih igrat harmoniko Jože Potočar.

(str.149)

Cobiss povezava


Ključne besede: SPOMINI, SLIKARSTVO, NOB


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 22.11.2020 12:13:51
Zadnja sprememba: 23.11.2020 9:21:14
Število ogledov: 338