Nesmrtno življenje Henriette Lacks

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

Št. strani: 399

Žanr: biografski roman, življenjepis / biografija, družbenokritični roman

Narodnost: književnost ZDA, književnost ZDA

Ni mrtve ženske, ki bi naredila več za žive.

V začetku petdesetih let 20. stoletja je v bolnišnico John Hopkins v vzhodnem Baltimoru na oddelek, namenjen temnopoltim, prišla pacientka na ginekološki pregled zaradi »bule«, ki je rastla v njej. Ime ji je bilo Henriette Lacks. Revna temnopolta Američanka. Poročena mati petih otrok. Nekaj mesecev kasneje je umrla zaradi hude oblike raka materničnega vratu. Kirurgi so pred njeno smrtjo vzeli vzorec tumorja. Znanstveniki so si sicer že desetletja prizadevali, ohraniti človeške celice pri življenju zunaj telesa, a so slej ko prej pomrle. Henriettine so bile drugačne: vsakih 24 ur so ustvarile celo generacijo in nikoli se niso ustavile. Postale so prve nesmrtne celice, ki so jih kdaj gojili v laboratoriju. Tu se začne zgodba, ki je zapisala zgodovino celic HeLa, eno najpomembnejših celičnih kultur, ki so bila osnova za številna medicinska odkritja (na področju onkologije, cepivo proti otroški paralizi, Parkinsonovi bolezni …) in jo še danes uporabljajo v laboratorijih po vsem svetu. Njeni potomci so šele dvajset let kasneje izvedeli za uporabo celic njihove mame. Zanje niso dali nobenega dovoljenja. S celicami HeLa se sklepajo milijardne kupčije, a Henrietta je ostala anonimna in njeni potomci si ne morejo privoščiti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Presunljiva pripoved o človeških usodah, ki se bere kot vrhunska kriminalka. Avtorica je gradivo z originalnimi fotografijami Henriette Lacks in njene družine (predvsem osebnega dnevnika hčere Deborah Lacks)pisala in pripravljala več kot desetletje. V njej ni izmišljenih likov, dialogi so napisani v izvirnih narečjih. Jezik je jezik njihovega časa in okolja, vključno z besedami, kot je "zamorsk". Zgodba je skupek intervjujev s sorodniki, znanstveniki, prijatelji, odvetniki o ženski, ki je s svojimi celicami nehote ustvarila »nesmrtno življenje«, s katerim je reševala, rešuje in bo reševala življenja milijonom ljudi po svetu. Zgodba, ki postavlja pomembna vprašanja s področja znanosti, etike, rase in družbenih razredov. Knjiga je bila po mnenju šestdesetih tujih medijev najboljša knjiga leta 2010. Prevedena je v več kot 25 jezikov. Po njej je bil posnet tudi dokumentarni film. Tudi skrivnost njenih celic ostaja skrivnost. Je klopčič zagonetke v tem, da je bila črnka? In vprašanje, ki se spleta: «Da bi ne bila črnka, bi bilo drugače. Bi živela? In njeni potomci? Bi bili danes manj revni?«

Odlomek iz knjige

Petindvajset let so nam lagal, skrival so celice pred nami, pol pa rečejo, da jim je naša mama celice darovala.
Une celice so ukradli! ... Ljudje ne vejo, da smo reveži od revežev. Zarad tega, kar so mamine celice nardile, verjetno mislijo, da nam gre dober... Ne moreš kar tako klonirat ljudi za njihovim hrbtom...

(str. 266)

Ključne besede: ČRNKE, BIOGRAFIJE, MEDICINSKA MIKROBIOLOGIJA, MEDICINSKI LABORATORIJI, RAZISKOVALNA DEJAVNOST, ŽIVLJENJE, STRIP, DRUŽINA, ZAUPANJE, MEDSEBOJNI ODNOSI, SIMBOLI, CELICE, REVŠČINA, FARMACEVTSKA INDUSTRIJA

Prispeval/-a: metka lipnik, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 27.11.2020 16:07:12
Zadnja sprememba: 1.12.2020 13:04:59
Število ogledov: 1324