Skrivnost kostanjevega gozda

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2010

Št. strani: 215

Narodnost: slovenska književnost

Podobno kot Jančarjev roman Maj, november, se pričenja tudi roman tržaškega ustvarjalca Alojza Rebule, ko nehote v javnosti izrečena slovenska beseda poveže dva naključna mimoidoča Slovenca. V romanu Skrivnost kostanjevega gozda se na podlagi takega naključja pričenja zgodba dveh antipodov naše nedavne zgodovine, Berta Libra, duhovnika, Slovenca, živečega med slovensko diasporo v Argentini in Vlada Vrhnika, uradno zastopnika Jugocommerca na poslovnem obisku v Argentini, sicer pa Arna, agenta nekdanje tajne službe, ki zbira informacije o življenju te diaspore. Naključno srečanje nekaj dni pred vrnitvijo Vlada Vrhnika nazaj v domovino, ter intenzivnega druženja in razgovorov o domovini, njenih lepotah in hrepenenju Berta Libra, v agentu Vladu dodatno prebudi že obstoječe dvome o pravilnosti svojega delovanja, vendar mora še skozi dolgo zgodbo delovanja svoje agenture v domovini, srečevanj in nadzorovanj duhovščine, preko katere odkriva pristno ljubezen do vsega kar je domače, slovensko. Pisatelj nas skozi vso zgodbo vodi po poti Arnovega iskanja in samospraševanja, ki nujno sproži tudi konflikte s sodelavci, nadrejenimi, pa tudi v njem samem, ki pripelje do konca. Kakšnega bo zvedel bralec, če prebere ta roman. Naj še zapišemo, da roman s tako globokim zavedanjem slovenstva, ali katerega koli drugega manjšega naroda, lahko napiše le avtor, ki ne živi v svoji matični domovini. Ob tem se avtor v zgodbi ukvarja tudi z vprašanji presežnega v slehernem posamezniku in skozi njega tudi v univerzumu. Zgodba za razmislek.

Odlomek iz knjige

Arno mu je zavidal njegovo francoščino, ko ga je zaslišal.
»Spoštovani sobratje, moj pozdrav izpod strehe kozolca, te kmečke stavbe, ki je vaša francoska pokrajina ne pozna, a je za slovensko tipična. Je tako rekoč ustvaritev slovenskega kmečkega genija: stavba, imenovana k o z o l e c, v obliki harfe, ki se praznine med njenimi strunami lahko napolnijo s senom za sušenje, njena notranjost pa lahko služi shranjevanju orodij in pridelkov. Pozdravljeni torej v tem hramu slovenske zemeljske pietete, kakor ste bili prej pozdravljeni pred hramom njene religiozne pietete.

Prispeval/-a: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Objavljeno: 25.11.2014 18:52:54
Zadnja sprememba: 27.11.2014 20:54:24
Število ogledov: 2320