Jurij Ljubimov

Sveti ogenj : spomini na gledališko življenje

Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, 1986

Št. strani: 207

Žanr: spomini

Narodnost: ruska književnost

Gledališki ogenj vzplameni z izraznostjo duše

Jurij Ljubimov (1917-2014), gledališki igralec in slavni režiser, se najprej spominja svojega otroštva, družinskih članov, ki se znajdejo v boljševističnih zaporih: deda, ki je po revoluciji uvrščen v kategorijo kulakov, očeta poslovneža in mame učiteljice. Nadalje se spominja, kako ga je sla po izraznosti, sveti ogenj umetnosti, odpeljal najprej v igralsko vajeništvo v MHAT (Moskovsko umetniško gledališče), nato je igral v gledališču Vahtangov, končno pa se doživljenjsko ujel v režijske vode (večinoma na Taganjki). Ljubimov se je srečeval z mnogo velikih imen na polju umetnosti: z Mihailom Čehovom, Pasternakom, Šostakovičem, Visockim... Pred bralcem se razstira burno gledališko življenje, ki je prepredeno z rokohitrskimi umetnijami umetnika, ki gori v svetem ognju, hkrati pa dnevno preskakuje sistemska boljševistična polena, ko skuša obiti strogo partijsko cenzuro. Knjiga kot učna ura za vse umetnike, ki lahko danes brez strahu puščajo prosto pot svoji izraznosti.

Odlomek iz knjige

Ko je Stalin ob neki priložnosti vprašal velikega igralca Kačalova, kateri so po njegovem mnenju najzanimivejši gledališki ljudje v Moskvi, se je Kačalovu zdelo primerno omeniti Erdmana in odločil se je - bilo je znano, da ima Stalin rad anekdote - povedati eno njegovih kratkih basni: 'Gospod vran je sedel na veji in držal v kljunu kos sira... - Sira! Kdo pa mu ga je dal? - Bog. - Boga vendar ni! - Res je, tudi sira ne.'
Basen ni vžgala in Stalin je ukazal Erdmana aretirati. Kačalov je na kolenih prosil zanj milosti, vendar zaman.

(stran 69)




Ključne besede: SPOMINI, GLEDALIŠKI REŽISERJI, BOLJŠEVIZEM, CENZURA, GLEDALIŠČE, UMETNOST


Prispeval/-a: Rudi Podržaj, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 5.8.2020 15:13:38
Zadnja sprememba: 5.8.2020 15:13:38
Število ogledov: 289

• facebook
• twitter
• linkedin