Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
Jurij Ljubimov
Sveti ogenj : spomini na gledališko življenje
Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, 1986
Št. strani: 207
Žanr:
spomini
Narodnost: ruska književnost
Gledališki ogenj vzplameni z izraznostjo duše
Jurij Ljubimov (1917-2014), gledališki igralec in slavni režiser, se najprej spominja svojega otroštva, družinskih članov, ki se znajdejo v boljševističnih zaporih: deda, ki je po revoluciji uvrščen v kategorijo kulakov, očeta poslovneža in mame učiteljice. Nadalje se spominja, kako ga je sla po izraznosti, sveti ogenj umetnosti, odpeljal najprej v igralsko vajeništvo v MHAT (Moskovsko umetniško gledališče), nato je igral v gledališču Vahtangov, končno pa se doživljenjsko ujel v režijske vode (večinoma na Taganjki). Ljubimov se je srečeval z mnogo velikih imen na polju umetnosti: z Mihailom Čehovom, Pasternakom, Šostakovičem, Visockim... Pred bralcem se razstira burno gledališko življenje, ki je prepredeno z rokohitrskimi umetnijami umetnika, ki gori v svetem ognju, hkrati pa dnevno preskakuje sistemska boljševistična polena, ko skuša obiti strogo partijsko cenzuro. Knjiga kot učna ura za vse umetnike, ki lahko danes brez strahu puščajo prosto pot svoji izraznosti.
Odlomek iz knjigeKo je Stalin ob neki priložnosti vprašal velikega igralca Kačalova, kateri so po njegovem mnenju najzanimivejši gledališki ljudje v Moskvi, se je Kačalovu zdelo primerno omeniti Erdmana in odločil se je - bilo je znano, da ima Stalin rad anekdote - povedati eno njegovih kratkih basni: 'Gospod vran je sedel na veji in držal v kljunu kos sira... - Sira! Kdo pa mu ga je dal? - Bog. - Boga vendar ni! - Res je, tudi sira ne.'
Basen ni vžgala in Stalin je ukazal Erdmana aretirati. Kačalov je na kolenih prosil zanj milosti, vendar zaman.
(stran 69)
Ključne besede:
SPOMINI,
GLEDALIŠKI REŽISERJI,
BOLJŠEVIZEM,
CENZURA,
GLEDALIŠČE,
UMETNOST
Prispeval/-a:
Rudi Podržaj,
Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 5.8.2020 15:13:38
Zadnja sprememba: 5.8.2020 15:13:38
Število ogledov: 203
Priporočamo
|
Jože Zadravec
|
Tleči stenji slovenske zgodbe : cankarjanstvo je bilo - in bo
|