Ivana pred morjem

4,3
(18)
Žanrdružinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Ključne besede Druga svetovna vojna, Pisma, Vojne razmere, Družinske skrivnosti
Število strani

173

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Nagrade

1

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nežna in tenkočutna pripoved o prepletanju družinskih vezi

Veronika Simoniti je znana predvsem kot avtorica kratkih zgodb, za roman Ivana pred morjem je leta 2020 prejela nagrado kresnik, med peterico finalistov za nagrado kresnik je bila že leta 2015 z romanom Kameno seme. Življenjsko zgodbo glavne junakinje Ivane pripoveduje njena vnukinja, brezimna pripovedovalka, ki se iz Pariza vrne na Primorsko, da bi izpraznila družinsko hišo ob morju za prodajo. V romanu so prepletene zgodbe treh generacij ene družine, ki se dogajajo v različnih krajih in časih. Vnukinja naleti na okruške spominov prednikov, med prebiranjem starih pisem izve usodo Ivane, ki nikoli ne prosi nikogar in ničesar, kako sta z možem Adrijanom živela pred in po tem, ko so ju ločili vojni časi, z Jadranovim izgnanstvom v Srbijo. Pripovedovalko najdba fotografije iz leta 1943 spodbudi k razreševanju družinske skrivnosti in jo pripelje do informacij o skrivnostnem znancu iz babičine preteklosti. Roman se sprašuje o usodi slehernika, ki hrepeni po svobodi, upanju…

Glej tudi:

In spet ta slaba vest, da jih prebiram … pisma so najbolj živ neživi materialni izraz intimnosti, toliko bolj je to veljalo včasih. Ni se jih dalo kopirati in forvardirati kot danes, ni se jih dalo izrabljati, spoštovalo se jih je. Ampak zdaj, ko sem našla to skrivnostno sliko z napetim babičinim trebuhom, sem imela vsaj drobno opravičilo, da preberem vsa ta pisma v škatlah in si mogoče razjasnim skrivnost, ki se posredno tiče tudi mene; upravičena sem do odgovorov, do odvijanja turkizne niti, s katero mi je mama pletla pulover za mrzle pariške dni, pa ga nikoli dokončala, do vračanja v neki drugi čas, v njihov čas. To mi dolgujejo, to jim dolgujem. (str.51)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ivana pred morjem.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 7
Komentarji: 0
Število ocen: 18
Želi prebrati: 15
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 25

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja