| Žanr | družbeni roman, razvojni roman |
| Narodnost | hrvaška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
| Založba | Beletrina |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Prevod |
Jurij Hudolin |
| Ključne besede | Družina, Odraščanje, Otroštvo, Ustaši, Vzgoja |
Šumenje gozda hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša je resno čtivo, pa čeprav gre ne prvi pogled zgolj za nekakšen razvojni roman o odraščanju nekega dečka iz neke liške vasi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Šumenje gozda ta žanrski okvir močno presega. Šumenje gozda je zagotovo tudi obračun s tradicionalnimi vrednotami, ki so oblikovale nek prostor in obračun med različnimi generacijami, ki zdaj v njem prebivajo. Svet se tudi v sedemdesetih vrti hitreje, kot se je nekoč, pa čeprav se zdi, da v Liki že od nekdaj stoji, temu vendarle ni tako. Šumenje gozda, je tudi Karakašev obračun s preteklostjo. Verjetno ne toliko njegovo, kot pa preteklostjo njegovih prednikov, obračun z ustaštvom, nacionalizmom in ruralnostjo. A gre za izjemno poetičen in tenkočutno spisan obračun. Za sladokusce!
Objavljeno: 03.05.2020 00:26:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:29
“Z obema rokama primem sadiko slive in jo počasi vtaknem v praznino luknje: oče s stopalom potiska zemljo v luknjo. Sklonil se je in z mišjimi koraki stopa okrog sadike. “Lahko greš,” reče in z lopato tepta zemljo okrog posajene sadike tako spretno, kot da bi bila lopata njegova podaljšana roka. Dlani obrišem v mokro travo, in obenem, ko sem ravno v čepečem položaju, z dlanmi poravnam zmečkane hlačnice. Korakam, strmim v bledo nebo: zlilo se je s pokrajino; iz megle se bočijo ošiljeni bregovi kakor božje dojke.” (str. 74)
in nato
Brati jo moram za bralno značko za odrasle. Sem jo že skoraj odložila, pa sem še enkrat prebrala to recenzijo in se odločila, da vztrajam. Bilo je težko, a na koncu mi ni bilo žal. Res je biserček.