Dobre knjige
3175 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

S srcem na pot v njihov in naš čas Očem prijazna knjiga Arhiv Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Magda Sever

S srcem na pot v njihov in naš čas

Ajdovščina, samozaložba, 2020

Št. strani: 212


Silva Karim: Silva Karim
Teja Medvešček: Teja Medvešček


Žanr: spomini, dnevnik, pismo

Narodnost: slovenska književnost

Družinska zgodovina predstavlja korenine neke rodbine.

V knjigi S srcem na pot v njihov in naš čas so po besedah avtorice zapisane zgodbe življenja. V prvem delu Jaz v tebi - Naš tata Jožef Kete in njegova družina v času vojne od 28.9.1943 do 3.3.1945 so zapisi iz dnevnika ter pisma in dopisnice očeta Jožefa Keteja v času druge svetovne vojne in sicer od septembra 1943 do marca 1945, ko je bil interniran v delovnem taborišču v Nemčiji. V drobno beležnico je zapisoval pot v Nemčijo, vse postaje, mimo katerih so se peljali, kako so jih nastanili in kako so delali v neki tovarni v Düsseldorfu. Opisuje strah med bombnimi napadi in nenehno skrb za mlado družino, ki jo je pustil doma. Več pisem je romalo domov, nekatera so se vrnila, druga izgubila in šele po petih mesecih je bil med družino in očetom vzpostavljen stik in pisma so lahko vsaj malo omilila skrb. Z vzpostavitvijo teh pisemskih stikov tudi preneha pisati dnevnik, saj lahko svoje doživljanje izraža v pismih. Domačim skuša opisati svoje življenje v tujem kraju in vlivati vero in upanje na skorajšnjo rešitev. Želel je priti domov vsaj na dopust. Dobil ga je šele, ko so mu poslali telegram, da je umrla mama Katarina. Zapisano popestrijo ganljivi spomini najstarejše hčerke na očetov odhod in tudi na njegovo vrnitev. V drugem delu Ona v meni je popisano življenje tete Ivanke (dočakala je 103 leta), kot ga je razkrivala nečakinji ob njenih obiskih. Pripovedovala je o svoji veliki družini, saj je iz dveh zakonov očeta Janeza preživelo kar enajst otrok. Spominjala se je svoje mame, svojih trpkih življenjskih preizkušenj: kot mlada mati z dvema otrokoma je kar tri leta ostala brez moža, ker so ga Italijani odpeljali v internacijo, izgubila je dva mlada sinova, kmalu nato še moža. »Ko padeš, vstani« je bil njen moto. Vedela je, da je življenje težko, a tudi lepo. Ob njej so se srečevali vsi sorodniki, vsi so se pri njej počutili dobrodošli. Z velikim veseljem je za svojo 100-letnico spekla kruh in potico in naučila svoje avstralske sorodnike peči kruh.



Odlomek iz knjige

» Düsseldorf 3-9-1944
Preljuba moja Albinca in otročiči!!!
V začetku moje pisave prejmite goreče poljube in pozdrave od vašega skrbečega se tata. Vedno bolj mi je težko, to življenje, in domotožja je že čez mero.
Pa vseeno imam upanje, da bo tudi tega enkrat konec in da se spet skupaj snidemo in pričnemo redno življenje, v krogu svoje družinice, kaj ne ženka. Da bi bile le kaj kmalu, upajmo! Jaz se imam še ponavadi, pa ne vem koliko časa. Bliža se eno leto moje odsotnosti, pa ne morem pozabiti tistega dneva mojega odhoda od vas, moji ljubi, brez vsakega slovesa, iztrgan, ne vedoč zakaj, iz hiše.«(str.120)
»Sestra Roza je izvedela za novo delo, kamor me je pospremila, in se vse dogovorila z gospodarico, okrog petdesetih let; tudi to, da mi bo dovolila hoditi k sveti maši. Obljubila je in postavila svoje pogoje: varovati in skrbeti za njeni dve mački in druga opravila. Sama je hodila v službo, kjer je bila računovodkinja, in se je vračala okrog 16. ure.«

(str.176)

Cobiss povezava


Ključne besede: SPOMINI, DNEVNIKI, KORESPONDENCA


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 13.3.2020 10:28:36
Zadnja sprememba: 13.3.2020 10:36:36
Število ogledov: 48