| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2020 |
| Založba | Pivec |
| Zbirka |
Branje. Proza |
| Ključne besede | Cerkev, Kazenske preiskave, Mafija, Policijski postopki, Ptujska gora, Škofi, Umori |
Posebna izd. vsebuje avtorjevo posvetilo. Prvi del trilogije Vodnjaki. Na en lep sončen dan se je katoliški shod spremenil v en, s krvjo popackan dogodek, ki je potegnil v nove detektivske dogodivščine skupino višjega kriminalističnega inšpektorja, Martina Vrenka. Tokat je Vrenko tretje oko, ki budno zre na skupino preiskovalcev pod vodstvom kriminalističnega inšpektorja Miloša. Božje oko pa v naši zgodbi očitno strmi drugam, ker se trupla kar kopičijo. Ko že mislimo, da je lump odkrit, se v naslednjih vrsticah spremeni v truplo. Treba je ugotoviti, zakaj se je nekdo odločil moriti. Zgodba je zabeljena še z ocvirki iz neslavne dejavnosti Mariborske nadškofije, ko si je denar pohlepno služila tudi s porno programi na svoji TV mreži. Takrat je poniknilo ogromno denarja in verniki so morali poleg božjih zapovedi poslušno sprejeti obljubo, da se bo vse uredilo kot je prav. Samo, pozabili so povedati, za koga bo prav.
Objavljeno: 08.06.2020 12:31:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:43
Vse skupaj je prišlo na dan leta 2011, vreti pa je začelo že nekaj let prej. Leta 2007 se je tedaj mirna, provincialna in komaj dobro leto stara nadškofija iz Slovenije obrnila na vatikansko banko in jo zaprosila za dvakrat pet milijonov kredita. »Hm, tukaj pa nekaj smrdi,« je rekel papež in v Maribor poslal bilančnega strokovnjaka, naj malo pregleda tamkajšnje finančno stanje. Javnost o tem takrat še nič ni vedela. Nedolgo zatem je nadškofija, ne da bi razložila, kaj je tam sploh iskala, odprodala delež v podjetju telekomunikacij, znan po tem, da je osamljene Mariborčane razveseljevalo s ponudbo eksplicitnih pornografskih vsebin. Zadolženost nadškofije je znašala neverjetnih osemsto milijonov evrov. Letni proračun mariborske mestne občine, v kateri živi, dela in vanjo prispeva več kot 110 tisoč duš, je okrog sto milijonov evrov, kar pomeni, da si je do leta 2011 mariborska nadškofija nabrala dolgov za osemletno delovanje celega mesta z vsemi ustanovami, zavodi, vrtci, šolami, cestami, službami, kanalizacijami, naložbami in kar je še tega. Kam je izginil ves ta neznanski denar, so se spraševali Mariborčani. Str. 10/11 Na zadevi dela celotna skupina. Nobenih špekulacij in soliranja ne bom dovolil. To ni igranje z lokalno politiko kot pri Skazi, to ni organiziran kriminal, to ni mafija. To zdaj je resno. To je Cerkev. Str. 45
in nato
Demšarjevo ime je v zadnjem letu in pol postalo še bolj domače v tako rekoč vsakem slovenskem domu, kjer plačujejo RTV-prispevek, vse od januarja lani, ko je nacionalna televizija začela predvajati serijo, ki je nastala po njegovih romanih. Pozornost so s tem dobili predvsem avtorjevi zgodnji romani z inšpektorjem Vrenkom (to so Olje na balkonu iz 2007, Retrospektiva iz 2008 in Tanek led iz 2009), ki služijo kot predloga za televizijske scenarije, medtem pa avtor svojo literarno formo še dviga v poznejših romanih. Cerkev je tipičen primer Demšarjeve kompleksne družbeno angažirane kriminalke, kakršne je avtor začel pisati leta 2012 z romanom Obsedenosti v času krize in česar dober primer je v nadaljevanju predvsem Pohorska transverzala (2016). Po tem ko je Demšar svoje zgodnje romane v maniri spretnega žanrskega obrtnika posvetil zločinom, ki jih motivirajo čustva in pridobitništvo, je poznejšim romanom skupno, da avtor v njih upodablja družbene razmere in razmerja, z oblikovanjem zgodb pa kot vsak dober avtor literature k njim podaja komentar. V Demšarjevih najboljših romanih na robovih kriminalnega žanra bivajo zametki in mestoma izpeljave intrigantnih problemskih in družbenih romanov. Tak je tudi Cerkev, ki je podnaslovljen kot prvi del trilogije Vodnjaki.
Če se je v omenjenih dveh kompleksnejših romanih posvetil socialni stvarnosti posttranzicijske družbe v obdobju ekonomske recesije ter korupciji in političnemu kriminalu, je v romanu Cerkev pod drobnogled vzel finančni zlom Nadškofije Maribor, ki ga je leta 2011 razkril italijanski tednik L'Espresso. Četudi bralci zlahka prepoznamo ta sedaj že polzgodovinski motiv, pa avtor k njegovi obravnavi pristopa kreativno in svobodno. Kot svojevrsten komentar k dogodku polpretekle zgodovine si zamišlja umor škofa, ki se skoraj deset let po razkritju finančnih mahinacij nadškofije, leta 2020, odvije v Baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori ter kriminaliste z Vrenkom na čelu odpelje na pot iskanja povezav med škofovim prerezanim vratom in odmevno afero.
Demšar še vedno streže s svojim pripovedovalskim slogom objektivnega opazovalca z ostrim očesom za detajl in posluhom za ritem pripovedi. S sedaj že vajeno spretnostjo se sprehaja po marginah pripovedi in bralca neprestano vleče vanjo tudi pri zastranitvah in ekskurzih, ki sprva niso videti medsebojno povezani. Pri napeljavi številnih pripovednih niti Demšarju pomaga njegov lasten "izum" kolektiva javnih uslužbencev, ki so pravzaprav drugi (če ne prvi) protagonist ob Vrenku. Ta omogoča bdenje nad zgodbo z različnih ravnin, ki jih ti liki zasedajo v arhitekturi kolektiva, ter sočasno razkriva dinamiko kriminalističnega oddelka policije in njegovo vpetost v sodstvo, tožilstvo in politiko, kar pride še posebej do izraza ob umoru visokega cerkvenega dostojanstvenika, ob katerem se ustavi normalen tek celotne družbe. Gneča v pisarni, kjer je v prvih romanih ob zgolj dveh sodelavcih dominiral Martin Vrenko, ima tudi svoje izzive: da bralec likov ne meša in da lahko njihovim osebnim zgodbam sledi, je vsekakor smiselno branje Demšarjevega opusa od začetka, saj avtor v vsakem od romanov enega od njih postavi v vlogo soprotagonista Vrenku. Po tem ko je bila v prejšnjem romanu (Otok, 2018) v vlogi izpostavljene preiskovalke Nika, avtor tokrat nekaj več pozornosti spet namenja Milošu in njegovemu zasebnemu življenju.
Kot se za kriminalko, ki obsega častitljivih 600 strani oziroma več, spodobi, se po prvem zvrsti še vrsta novih umorov, ki preiskovalce odmikajo od rešitve, vendar je obsegu navkljub Cerkev napeto in tekoče, a hkrati nepričakovanih obratov polno branje, ki hitro kopni pod prsti.