| Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovaška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | KUD Sodobnost International |
| Zbirka |
Horizont |
| Prevod |
Diana Pungeršič |
| Ključne besede | Materinstvo, Študentke, Taborišča |
Rankov skozi pripoved bivše zapornice obudi čase po drugi svetovni vojni: v ruskem taborišču v letu 1945 dekle Zuzana rodi sina ruskega vojaka, ki ga je ljubila, v taborišču pa pristane zato, ker naj bi ga izdala Nemcem in s tem povzročila njegovo smrt. Zgodbo pripoveduje v današnjem času Zuzana študentki, ki piše diplomsko delo na temo materinstva v ekstremnih življenjskih okoliščinah. Intenzivna in tekoča, na trenutke ironična in duhovita, a nadvse pretresljiva pripoved seže v samo srž človeškosti in materinskosti, pa tudi vprašanj, kaj je človek in česa vsega je sposoben.
Objavljeno: 17.11.2014 11:11:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:40
“Ne bi mogla reči, da je bila slovaščina dejansko njegov materni jezik, saj mu nisem upala niti namigniti, da sem jaz njegova mati. Ni bilo mogoče, da bi mama klical Irino in mene. Njeno ljubosumje tega ne bi preneslo. Ko me je enkrat zalotila, da govoriva slovaško, me je za tri dni poslala v bunker. Fant je takrat izprosil, da me je k njemu vrnila že naslednje jutro. Na srečo je nekaj mesecev za tem šla na neko partijsko šolanje, kjer je izvedela, da je tudi na ozemlju Češkoslovaške med vojno potekala velika protifašistična vstaja. Ko se je vrnila, mi je dobesedno ukazala, naj Alekseja učim čehoslovacki jazik, ker da je to tudi jezik napredka in narodnoosvobodilnega boja. Od takrat je hotela, da bi fant obvladal dva jezika.” (str. 163)
