Zgodilo se je prvega septembra (ali pa kdaj drugič) : zgodovinski roman iz let 1938-1968

“Ampak Mária mi res veliko pomeni. To, da jo ljubim, mogoče ni bistveno, saj me ona tako in tako noče. Pa tudi če bi ukinili celotno državno varnost, če bi izpustili njenega očeta iz aresta, je med nama konec. Fertik. Petra pa tudi ne mara. Enkrat je že hodila z njim in se razšla. Zdaj pa sploh nima veliko možnosti, ker je Mária zasovražila komuniste”
Gabrijel si je položil kazalec na ustnice.
“To so debele stene,” je Ján zamahnil z roko, lahko poveš , kar hočeš. Tukaj prisluškuje samo stara vešča.”
“Upajva, da res,” je šepnil.
Ján si je natočil drugi kozarec vode. Ko ga je izpil, se je obrnil k prijatelju in izjavil:
“Zdaj s ti edini, ki ima pri Márii realne možnosti.!
“Pa daj no,” je vzdihnil Gabrijel, “sem navaden jetičar in nič drugega.”
“Si ozdravljen.”
“To bom pa verjel čez pet let. Če jih bom doživel.”
“Že kot mulci smo se dogovorili, da mora Mário dobiti eden od nas. Peter je poskusil, pa ni uspel. Jaz sem poskusil, pa nisem uspel. Na vrsti si, Gabo.” (str.223)