Dobre knjige
3105 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Območje brez signala
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Robert Perišić

Območje brez signala

Ljubljana, Beletrina, 2018

Št. strani: 505


Prevod: Urban Vovk


Zbirka: Knjižna zbirka Beletrina
Žanr: družbeni roman

Narodnost: hrvaška književnost

"Prav nihče ni načrtoval, da bo v kapitalizmu postal brezposelni kreten."

Bojda Roberta Perišića v zvezde kuje sam Jonathan Franzen, nesporna zvezda sodobnega ameriškega romanopisja. Verjetno ne čisto brez razloga, pa čeprav je Perišić do zdaj izdal le dva romana, a gre pri obeh za odlično literaturo. Če se je v prvencu Naš človek na terenu posvetil tranzicijskemu obdobju postkomunističnih držav, se v Območju brez signala ukvarja z obdobjem, ki je tranzicijo nasledilo. Območje brez signala je torej roman o globalnem kapitalizmu, nekoliko tudi o arabski pomladi, terorizmu in umetnosti. Je roman o današnjem zahodnem svetu, ki poveličuje drzne poslovne poteze, ki si pod pretvezo demokratizacije prisvaja dobrine, ki mu ne pripadajo, o svetu, ki je za umetniško delo sposoben razglasiti na zid nalepljeno banano, in prav tako o (vzhodnem) svetu, ki vsega tega najbolje ne razume, a se temu vseeno uspešno prilagaja. Perišić je mojster besede in humornih vložkov, kar je dokazal že v svojem romanesknem prvencu kot tudi zbirki kratkih zgodb Vse te smešne zgodbe, ki je prav tako izšla pri Beletrini. Območje brez signala je delo, ki je zmore zadovoljiti različne bralne okuse in si s tem pridobiti širok krog bralcev in občudovalcev, da pa se kaj takšnega dejansko zgodi, bo potrebno knjigo vzeti v roke in jo tudi prebrati. Vrhunsko čtivo!



Odlomek iz knjige

Včasih je bil Nikola res vztrajen, saj je bil tenis obred njunega zbliževanja, stari pa se je temu izogibal na vse načine - govoril je, da tenis ni dober za njegov križ, da ta šport zanj ni več primeren.
Stari je celo privolil v problematičen intervju, k sreči ni šlo za časopis s prav visoko naklado, zaradi katerega so ga nekoč v Nikolovi družbici v šali označili za starega komunajzerja, saj se je takrat v pogovorih že dodobra prijela etiketa komunajzer, pri čemer je Nikola poskočil, saj stari nikoli ni bil član partije. Govoril je tudi takrat, ko so drugi molčali! je vzrojil.
Že v redu, pustimo to, glej ti njega, se mu je družba posmehovala, požvižgali so se. Nikola je to vedel, pa vseeno ni maral slišati sintagme stari komunajzer, ki je v klubu ni bilo primerno uporabiti, celo v šali ne, še posebej pred tistimi starimi mrokarji, zvečine gospodarstveniki, ki so bili komunisti ali bolj natančno člani partije, saj seveda nihče od njih ni bil komunist po prepričanju, ampak se drugače ni dalo. Če vse skupaj seštejemo, je pravzaprav težko reči, da je sploh kdo kdaj bil komunist.

(str. 83-84)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Mladina
link Bukla
link Radio študent


Predmetne oznake: Vojna, Umetnost, Terorizem, Prodaja, Industrija


Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 19.12.2019 10:29:11
Zadnja sprememba: 19.12.2019 10:29:11
Število ogledov: 181