Pišem sebi : eseji

Nova Gorica, Eno, 2019

Št. strani: 216

Žanr: esej, kratka zgodba

Narodnost: angleška književnost

"neplodnost je posebna oblika osamljenosti; v samotnem življenju ni najhujši čas, ki ga preživljaš sam, temveč tisti, ki ga z nesprejetostjo preživljaš v množici"

Nabirka esejev nam dovoli vpogled v življenje avtorice in nas skuša predramiti iz ležernosti, s katero sprejemamo klišeje, ki nam grenijo naše bivanje. Družbene zapovedi o ženskem telesu, kako se sme odzivati in kakšno je edino sprejemljivo za oko družbenih norm, žalijo žensko bit. Ženska je ves čas v zadregi zaradi svojega telesa. V dneh menstruacije se mora čutiti nečisto, neplodnost je hiba. Njena dlakavost je neestetska, ginekološki pregledi so lahko boleči. Newagovski aksiomi in ostala modna navlaka jo silijo k zanikanju svojega telesa. Avtorica upor vsemu temu izliva skozi poglavja o svojem zapitem, narcisoidnem očetu, ločitvi staršev, pripoveduje o svojem neuspešnem poskusu, da bi postala mama, mladostnih blodnih poteh in ugrizne še v okostenel šolski sistem.

Odlomek iz knjige

Zakaj dovoljujem, da me zadrega utiša? Zakaj mi je tako težko, da bi lepo ravnala s telesom? Mogoče zato, ker povezujem žensko s trpljenjem. Od prvega dne, ko sem krvavela in se počutila usrano in nisem rekla ničesar, stiskam zobe in prenašam, ker verjamem, da tako ravnajo druge ženske, da se tako ravnanje pričakuje od njih. Kajti kot žensko naj bi bilo moje telo sedež bolečine. In bolečina je nekaj, o čemer naj bi ženske molčale, od bolečine ob krvavenju, do bolečine ob voskanju, do bolečine, ker se ne moreš primerjati. Naša bolečina ni pomembna. Naša telesa niso pomembna. str.136

Glej tudi

https://www.delo.si/tag/pisem-sebi

Ključne besede: ŽENSKE, NEPLODNOST, MOTNJE HRANJENJA, LOČITEV, ALKOHOLIZEM, POSILSTVO, DISKRIMINACIJA, TABUJI

Prispeval/-a: MAŠA URAN, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 27.9.2019 17:00:18
Zadnja sprememba: 19.7.2021 10:07:46
Število ogledov: 2615