Dobre knjige
2968 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ime rože
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:3









Umberto Eco

Ime rože

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

Št. strani: 574


Prevod: Srečko Fišer


Žanr: zgodovinski roman, detektivski roman

Narodnost: italijanska književnost

"Pošasti obstajajo, ker so del božjega načrta, in v samih groznih potezah pošasti se razkriva Stvarnikova moč."

Ime rože je svojemu avtorju kmalu po izidu leta 1980 prineslo svetovno slavo. Film, v katerem je zaigral Sean Connery in je bil po knjižni predlogi posnet nekaj let kasneje, je razvpitost srednjeveške kriminalke le še povečal. Ime rože ni roman, ki bi prepričal z vratolomno akcijo, ampak z mojstrsko napisano zgodbo, ki bralca ovije v prepovedane skrivnosti "temačnega" srednjega veka. Dogajanje je postavljeno v benediktinski samostan, kjer v 14. stoletju, skrita pred posvetnim, biva majhna skupina menihov. Varna monotonost njihovega vsakdana se hipoma konča, ko globoko pod oknom labirinta samostanske knjižnice najdejo truplo brata knjižničarja. Za pomoč pri iskanju resnice o nepojasnjeni smrti opat prosi gosta samostana, genialnega brata Viljema iz Baskervilla. Ko prvi žrtvi sledijo še ostale, pretresena meniška skupnost vse upe, da bodo tragični dogodki pojasnjeni, položi na Viljema. Ta pretanjeno povezuje namige in plast za plastjo odstira zlovešče skrivnosti, ki so našle zavetje za debelimi samostanski zidovi. Eco je izjemno zlil poznavanje srednjeveške literature in filozofije z detektivsko zgodbo. Bralca že z uvodno stranjo priklene v klavstrofobično okolje samostanske skupnosti, ki v strahu za svoje življenje niha med šibkostmi uma in telesa ter sodbo svojega stvarnika. So nasilno končana življenja človeško delo ali božja kazen za nečisto življenje? Potovanje po labirintu skrivnosti, središče katerega je samostanska knjižnica, bralca drži v primežu, vse dokler se konopec nepojasnjenega ne razplete.



Odlomek iz knjige

Samo bibliotekar je prejel ključ skrivnosti od svojega predhodnika in jo še za življenja prenaša svojemu pomočniku, da smrt, ki ga lahko iznenadi, ne bi oropala skupnosti vsega tistega znanja. In usta obeh so zavezana s prisego. Samo bibliotekar pozna načrt knjižnice in edino on se sme gibati po labirintu knjig, samo on jih zna najti in jih postaviti spet na mesto, samo on odgovarja za njihovo ohranjanje. Drugi menihi delajo v skiptoriju in lahko vidijo sezname zvezkov, ki jih vsebuje knjižnica. Toda seznam naslovov dostikrat kaj malo pove, samo bibliotekar pa ve, po mestu, kjer se zvezek nahaja, po stopnji nedosegljivosti, kakšne skrivnosti, kakšne resnice in kakšne laži vsebuje ta ali oni kodeks. Samo on odloča, včasih šele po posvetu z mano, kako, kdaj in ali ga dati v roke menihu, ki prosi zanj. Kajti niso vse resnice za vsa ušesa, ne more vsak verni duh prepoznati vseh laži, in navsezadnje so menihi v skriptoriju zato, da dokončajo točno določeno delo, za katero morajo prebrati določene knjige in ne drugih, ne pa zato, da se vdajajo vsakršni novi radovednosti, ki se jih poloti, bodisi zaradi šibkosti duha, bodisi iz napuha, bodisi na hudičev namig.

(str. 49)

Nagrajena knjiga: 

Prix Médicis Étranger 1982

Cobiss povezava

Glej tudi

link Knjigarna Bukla


Predmetne oznake: Meništvo, Samostan, Umori


Prispeval/-a: Gregor Korošec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 14.8.2019 11:46:25
Zadnja sprememba: 14.8.2019 11:46:25
Število ogledov: 218