Dobre knjige
2901 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Morilčeve solze Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Anne Bondoux

Morilčeve solze

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2006

Št. strani: 144


Zbirka: Najst
Žanr: družbenokritični roman, mladinski roman

Narodnost: francoska književnost

Le sedanjost šteje

Prevod dela: Les larmes de l'assassin. , O avtorici na zavihku ov. V kraj, pozabljen od vseh, kjer je s svojimi starši živel mali Paolo, je vsak prišel samo z namenom. Turist, znanstvenik, pesnik, vsak je našel tam tisto po kar je prišel. Angel Allegria je bil morilec in prišel je morit. Paolo je tako postal sirota, Angel pa je našel pristan, kamor se je umaknil pred strahotami, ki jih je počel. Paolo ni poznal učinka groze ali žalosti, ki bi ga moral doleteti ob pogledu na mrtva starša. Ni poznal strahu, ker mu je življenje ves čas nosilo trenutke, ki jih je moral sprejeti brez ugovora. Tako je sprejel tudi mrtvi telesi in Angelovo zahtevo, da mu skuha juho. Zaživela sta v nenavadnem sožitju, ki ga je zamajal prihod Luisa, tujca, ki ni vedel, da je postal Angelov konkurent za otrokovo naklonjenost. Luis je antipod Angela, njegova protipodoba, tista, ki bi si jo Angel takoj nadel, če bi le znal zaupati, presekati tisto kar ga je naredilo za okorelega morilca. Vendar življenje je skup trenutkov in odziv nanje večkrat napačen. Vsak ima v svojem življenjskem nizu tudi napačne odzive, le da niso zanje vsem izstavljeni računi.



Odlomek iz knjige

Sedel je na tla, dvignil otroka k sebi, ga objel in nežno zibal. Ne da bi vedel, je začel prepevati. Le katera pesem mu je prišla na ustnice iz najtemnejše globine njegovega spomina? Mu jo je nekoč pela njegova mati, ko je bil še majhen in ni razumel, da umira? Ali pa jo je kje ukradel kot vse drugo? Saj je vseeno. Paolu je pel s srčnostjo tistih, ki niso še nikoli peli in katerih glas se v stiski nenadoma odpre, ne da bi se oziral na karkoli drugega kot na potrebo po tolažbi. Samo morilec sem, je mrmral, a nekaj vem... Ko je človek žalosten in ima srečo, da je ob njem nekdo, ki mu ponuja rame, takrat ne gre oklevati. str.71



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Morilci, Nasilje, izobčenci, Dečki, divjina


Prispeval/-a: MAŠA URAN, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 6.6.2019 18:47:41
Zadnja sprememba: 6.6.2019 18:47:41
Število ogledov: 101