Dobre knjige
2993 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Zama Google - slike
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Antonio Di Benedetto

Zama

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2018

Št. strani: 278 : avtorj.


Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica


Zbirka: Knjižnica Kondor
Žanr: eksistencialistični roman, moderni roman

Narodnost: argentinska književnost

Roman o čakanju in še čem

Diego de Zama, potomec ameriških Špancev, ždi kot pravnik v Paragvaju. Čeprav je uslužbenec kraljevih uradov, se zaveda, da je trenutna služba njegovemu stanu in znanju premalo in da bi si zaslužil več. Tega se zavedajo tudi njegovi nadrejeni, kar pa še ne pomeni, da bi Zama res lahko kdaj tudi napredoval. In se s tem preselil iz zakotja v velemestni Buenos Aires. Zama je spričo dolgotrajnosti stanja vse bolj nejevoljen. Če sprva še hrepeni po svoji ženi in hčerki, mu od strani do strani postaja vse bolj vseeno. Plača je neredna, obljube o premestitvi nedoločne. Junak si čas krajša z ženskami, od katerih si prav tako nekaj obeta, pa s konjskimi stavami, fizičnim obračunavanjem s sodelavci in še čim. V drugem delu zaplodi otroka preprosti Španki, a nezmožen zakonskega življenja nazadnje oba prepusti svojemu znancu. Vse pogosteje je lačen, počasi tone v vse globjo otrplost. Dokler spet ne oživi v tretjem delu, kjer pa ga pohlep po nepredovanju še enkrat izda. Zama je tragičen junak. Kritiki ugotavljajo, da v romanu, ki je sicer postavljen v osemnajsto stoletje, a nikakor ni zgodovinski, ne gre zgolj za pričakovanja, ki se nikoli ne uresničijo. Prav gotovo je njegovo bistvo predvsem "okvarjena človeškost", kot se je nekoč izrazil pisatelj sam. In ta svoj moto izpisal v zahtevnem jeziku, polnem nenavadnih metafor, izrazov in dokaj zapletenih stavkov. Morda bi bilo dobro izpostaviti še dejstvo iz spremne besede k slovenskemu prevodu: pisatelj se je, preden je začel pisati, sam temeljito poučil o vsem, o čemer je nameraval pisati. Pravilo, ki velja za vse resne pisatelje, če želijo biti berljivi.



Odlomek iz knjige

Pa vendar ni bilo vse prav.
Nekaj v meni, globoko, je zanikalo zunanje obete. Vse se mi je videlo urejeno, mogoče, uresničeno ali uresničljivo. In vendar mi je bilo, kakor da bi si sam, jaz sam, mogel vreči polena pod noge. A glej, obenem sem se imel za nekrivega verjetnega neuspeha, kot bi bile moje krivde podedovane, a me to ni prehudo žrlo; čutil sem nekakšno vnaprejšnjo sprijaznjenost, kajti uvidel sem, da je v svojem jedru vse izvedljivo, ampak končno, izčrpno. tudi mimobežnost me ni skrbela, kajti minljivost je mogoče s pridom izrabiti, užiti vsak trenutek posebej. Nekaj drugega je bilo vzrok nelagodja, v katero sem tonil, nekaj večjega, kaj, ne vem - nekakšno mogočno kljubovanje, neopazno, a močnejše od vsakega upora, od vseh mojih moči.

str. 131



Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla


Predmetne oznake: Moški in ženske, Služkinje, Uradi, Zaljubljenost, Službe


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 10.6.2019 13:00:04
Zadnja sprememba: 10.6.2019 13:00:04
Število ogledov: 226