Dobre knjige
2848 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Moje življenje E-knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Ivan Cankar

Moje življenje

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2012

Št. strani: 142


Žanr: kratka zgodba (mladinski)

Narodnost: slovenska književnost

Zbirka črtic Moje življenje je gotovo Cankarjevo najbolj prepoznavno delo. Prvič so izhajale v časniku Slovenski narod v obliki podlistkov leta 1914, od 10. januarja do 13. junija. So globoke in čustveno obarvane, polne grenkih življenjskih spoznanj. Napisane so neposredno, prežete z žalostjo in bridkostjo, revščina prepleta vsa dogajanja v času njegovega otroštva, odraščanja v družini in v času šolanja. Njegove družine se je držala smola, hiša jim je pogorela, zato so se kasneje pogosto selili v različna stanovanja. Oče je kot krojač izgubil delo zaradi povečanega razvoja industrije. Mati je bila tista, ki je držala pokonci družino in podpirala Ivana pri njegovem šolanju, kakor je vedela in znala. Vaški veljaki so sicer na začetku obljubili pomoč pri Ivanovem nadaljnjem izobraževanju, kasneje pa so na svoje obljube pozabili. Med prebiranjem črtic vseskozi občutimo prisotnost in požrtvovalnost ter brezpogojno ljubezen Cankarjeve matere, tudi če ni neposredno omenjena. Skratka, Cankar v črticah doživeto predstavi svojo mladost, kljub primežu neprestanega pomanjkanja pa zna biti tu in tam tudi šegav.



Odlomek iz knjige

Deset let kasneje je moja mati obolela. Takrat sem bil tako dozorel, poln spoznanja in učenosti, kakor so vsi dvajsetletni fantje. Ni je bilo sence, ki bi jo z lahkoto ne bil obsončil; vse je bilo v meni dovršeno, do kraja dognano, za zmerom utrjeno. Edini moj dvom, edina moja skrb in nadloga je bila ženska. Da me je kdo vprašal, da zahajam k maši in spovedi, če molim zvečer in zjutraj, bi se mu smejal. Moj ponos je bil, da sem šolsko mašo zamujal in da na cesti nisem pozdravljal kateheta.

(str. 88)

Cobiss povezava
Moje življenje - Biblos



Predmetne oznake: Otroštvo, Revščina, Šole, Družina, Matere


Prispeval/-a: Milena Enci, Mestna knjižnica Kranj
Objavljeno: 12.4.2019 19:16:48
Zadnja sprememba: 12.4.2019 19:16:48
Število ogledov: 63