Dobre knjige
2875 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Križ, obrnjen proti domovini Očem prijazna knjiga arhiv Lavričeve knjižnice
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Anton Kobal

Križ, obrnjen proti domovini

Lokavec, Društvo za oživljanje lokavškega izročila Doli, 2018

Št. strani: 190


Uvod: Drago Sedmak


Žanr: spomini, pesem

Narodnost: slovenska književnost

Štanjel. Prva svetovna vojna. Iz družine Antona Kobala so bili leta 1915 vpoklicani oče Anton Kobal (1869) in sinova Anton Kobal (1896) in Jožef Kobal (1897). Brata sta bila na ruski fronti, v Galiciji, oče pa na drugih bojiščih. Pošta med njimi pa tudi med domačimi, jih je povezovala in seznanjala, najprej s tem, da so še živi, nato pa tudi z novicami: od doma, z bojišča…. Čeprav v različnih enotah sta se brata redno videvala, si pomagala in skrbela eden za drugega. Anton Kobal je 13. avgusta 1916 zvedel, da je bil brat Jožef ob ruskem napadu ranjen v glavo. Takoj je pohitel k njemu, a umirajoči brat mu je izdihnil na rokah. Naredil mu je lesen križ, ga opremil s podatki pokojnega in ga postavil, obrnjenega proti domovini, na bratov grob. Kmalu po bratovi smrti je Anton vso svojo žalost in bolečino, ko je v naročju držal umirajočega brata, vso ljubezen do brata in svoje razmišljanje o kruti vojni zapisal v mali zveščič, in zapis naslovil: V spomin na mojega ljubega brata Jožefa in tako ohranil spomin na bratovsko ljubezen in veliko vojno tudi naslednjim rodovom. Zapis dopolnjujejo pesmi Antona Kobala, ki jih je napisal »v spomin na mojega vedno ljubega brata.« Prepis spominov in pesmi dopolnjujejo spomini vnukinje Alenke Furlan na nonota Antona Kobala in zapis zgodovinarja Draga Sedmaka o Štanjelu in Ajdovščini v prvi svetovni vojni.



Odlomek iz knjige

»Bil sem v en strogi šoli pri vojakih, v šoli, kjer je šlo za življenje in smrt ... Doma mi ni bilo ne to ne ono po volji jesti. Ali tu dostikrat je bilo slabše kot za prašiče, pa ni bilo pomoči, če hočeš jesti, če ne pa vrzi proč. Bili smo dva, tri dni brez jesti, ni pomagalo nič, službo odpravljat, marširat noč in dan čez gozdove in hribe, lačni, žejni, zaspani, zmrzli, ušivi, a niso nas vprašali, ali ste zadovoljni, ali hočete iti, o ne, kar ukaz je zadostoval, idi, pa molči.«

(str 157)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Svetovna vojna 1914-1918, Spomini, pesmi, ajdovščina, štanjel


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 12.12.2018 14:30:05
Zadnja sprememba: 16.12.2018 18:18:42
Število ogledov: 564