Dobre knjige
3011 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Max in mačji rod
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:1









Moacyr Scliar

Max in mačji rod

Ljubljana, Modrijan, 2018

Št. strani: 92


Prevod: Katja Zakrajšek


Žanr: personalni roman

Narodnost: brazilska književnost

Knjiga po kateri je bil napisan roman Pijevo življenje.

Tiger, jaguar in panter. Kaj imajo skupnega te tri velike mačke? Če bi to vprašali Maxa, sina judovskega krznarja, bi vam hitro povedal, da je imel z mačjim rodom tako ali drugače opraviti že od nekdaj. Max se po spletu naklučij znajde na tovorni ladji na poti iz nacistične Nemčije v Brazilijo – Brazilijo! Dežela o kateri je vedno sanjal, a o njej vé le malo. Skozi glavo mu roji tisoč vprašanj. Kakšnega videza so domorodci? Kakšne šege imajo? Kakšno je podnebje tam? Ali so prijazni do tujcev? Med potjo do svojega cilja ladja Germania potone in Max ostane sam na rešilnem čolniču skupaj s cirkuškim jaguarjem, ki je bil del tovora na ladji. Skozi zgodbo spremljamo Maxovo odraščanje in dozorevanje v interakciji z velikimi mačkami. V zgodbi lahko dojemamo velike mačke kot živali ali kot prispodobe za Maxove strahove. Moacyr Scliar se uvršča med najbolj znane brazilske pisatelje. Za njegov stil pisanja so najbolj značilne kratke, minimalistične pripovedi s fantastičnimi prvinami. Po svetu je njegovo najbolj znano delo Max in mačji rod. Na osnovi katerega je nastal roman Pijevo življenje, ki je bil leta 2002 tudi nagrajen z nagrado Booker.



Odlomek iz knjige

Max se je miže z rokami oklepal stranic čolna, telo mu je drgetalo v smrtni grozi. Čakal je na konec: najprej silovit zamah ogromne šape, potem se bo zver vrgla nanj, zadrla mu bo kremplje v trebuh, v roke, v bedra, trgala z njega kose mesa, mu trla kosti in on bo umrl v strašnih mukah... Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo.
A zgodilo se ni nič. Pretekle so sekunde ali ure, pa še kar nič. Max je počasi, boječe odprl oči.

(str. 41)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Brazilska književnost, Živali, Družba, Judje


Prispeval/-a: Maša Treven, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 5.12.2018 18:04:23
Zadnja sprememba: 13.12.2018 17:16:20
Število ogledov: 272