Breda Gašperin, Roman Gašperin
Živim od tvojih besed : resnična ljubezenska zgodba v pismih : JLA 1983-1984
Ljubljana, Družina, 2018
Št. strani: 229
Žanr:
pismo,
pisemski roman
Narodnost: slovenska književnost
Pred bralcem je resnična ljubezenska zgodba, zapisana skozi pisma, ki sta si jih pisala Breda in Roman Gašperin, ki je v letih 1983-1984 služil vojaški rok v tedanji JLA. Še ne tako daleč nazaj je namreč čas, ko so bila pisma poleg za vojaka težko dostopne telefonske govorilnice, edini stik z domačimi. Pisma, ki se združujejo v zgodbo, nikoli niso imela namena, da bi kdaj ugledala tiskane strani v obliki knjige. Odkrivajo nam bolečino ločitve dveh mladih in želje po ponovni združitvi brez olepševanj, z velikokrat neprikritimi izrazi čustvenega in erotičnega hrepenenja. To daje vsebini, predvsem pa bralcu zagotovilo, da gre za resnično zgodbe in ne nekakšen resničnostni šov v besedi. Seštevanje in odštevanje dni, nesmisel vsakodnevnega početja za vojaško ograjo ter mnogih primitivizmov, ki se srečujejo na prepletanju raznih kultur tedanjega skupnega prostora, se prepleta z izrazi ljubezni, medsebojne naklonjenosti in opisi dogajanja doma, študijskih obveznosti in pa tudi kakšnih zabavnih trenutkov znotraj ograje.
Branje bo zagotovo prijetno vsem, ki se še spomnimo nekdanjih dni znotraj pa tudi tistim, ki so hrepenele in čakale zunaj ograje ali doma. Oba avtorja pisem Breda in Roman sta poklicna jezikoslovca, zato je tudi njun jezik v pismih lep, poln in tekoč.
Odlomek iz knjigePol enajstih je. V naši stavbi je komanda in še danes pride prespat nek major. Zato smo morali glancati hodnik in še enkrat glancati in še enkrat glancati.
Ko so tla namazana, se usede en vojak na razgrnjeno odejo, druga dva pa odejo primeta na dveh vogalih in ga vozita po hodniku gor in dol. Učinek je kar dober, tla se kmalu začnejo svetiti.
----------
Skoraj sem že pozabil, kakšna si. Kako drugače bi bilo, če bi stal ob tebi, tako pa te moram vsako minuto risati in brskati po možganih. Veliko mi pomagajo fotografije, vendar ne govorijo, se ne smejijo, ne dotakneš se me z njih.
Ah, Breda, saj vidiš, da se mi meša. Ugrizni me, poljubi me, da bom jutri vstal lep in vesel in bom preštel še teh dvanajst dni, ki bodo ostali tu.
Ključne besede:
ROMAN,
PISMA
Prispeval/-a:
Matjaž Eržen,
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Objavljeno: 30.10.2018 17:47:39
Zadnja sprememba: 27.11.2018 10:44:25
Število ogledov: 1999