Dobre knjige
3016 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Žabon
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Berta Bojetu

Žabon

Maribor, Obzorja, 1979

Št. strani: 89


Žanr: pesem

Narodnost: slovenska književnost

"...in stopil si vame / da preženem noč / Ležal si v meni / da dočakam jutro ..." (str. 5)

Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu se je rodila 1946 v Mariboru. Po učiteljišču v Ljubljani je študirala najprej slavistiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, potem pa igralstvo na gledališki akademiji (AGRFT). Petnajst let je nato igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Poleg Žabona je izdala še zbirko Besede iz hiše Karlstein in dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je dobila kot prva predstavnica žensk nagrado Kresnik 1996. Redno je objavljala v vseh slovenskih in takrat še jugoslovanskih revijah ter v tujini. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov in PEN-a. Umrla je leta 1997. Tako v pesniških zbirkah kot v romanih je njena pesniška govorica simbolna in vezana na erotiko, ljubezen, jezik pa izdelan do potankosti. Spolnost prikazuje kot absolutno kategorijo človeškega bivanja, kot njegov kozmični življenjski prostor. "Upornica, popotnica sem, ki ima le eno pot - k sami sebi," je znala reči. Pa še: "Mar nimam v sebi generacij, ki mi pripovedujejo same o sebi?" Motivika zajema ptice, hišo, spolnost, nasilje, oblast, izgnanstvo, ostre robove. "Silovita. Lepotica," je kasneje povedal v intervjuju njen sin v spominih nanjo.



Odlomek iz knjige

- Danes bi te zajahala / kup mokre rdeče zemlje / in kamenje v tebi / bi počasi / zašlo vame / za mir (str. 17)

- Bilo je kakor črno polje tulipanov / kakor rumeno oko z božjo senco zapeto / tvoje lice / ko si poljubljal mojo nogo / v blatu pogreznjeno (str. 19)

- Čaščen si / med boki / Pijana plešem (str. 21)

- V svetišču rjuh je samota popolna / Jutro je dobro rokam / razžari jih noč / in odpiram ti hrbet / da te poljubljam na kri / Ti poješ samoto / Jutro je dobro ustom / in ti dajem / Poslušaš kako tolčejo v meni / očetje moje krvi / Ti poješ samoto (str. 27)



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Poezija, Erotika, Moški in ženske


Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 2.8.2018 12:18:25
Zadnja sprememba: 2.8.2018 12:18:25
Število ogledov: 366