Pinjar

Ljubljana, Modrijan, 2018

Št. strani: 118

Zbirka: Svila
Žanr: družbeni roman

Narodnost: indijska književnost

Indijske ženske in verska nestrpnost

Indijska pisateljica Amrita Pritam (1919-2005) je leta 1950 napisala zgodbo, ki pripoveduje o položaju indijskih žensk. Po romanu je bil posnet tudi film s pomenljivim naslovom Kletka. Hindujsko dekle Puro pri petnajstih letih čaka na poroko z mladim hindujcem, za katero so se dogovorili starši. Pred poroko pa Puro ugrabi mlad musliman Rashid, ki se s tem maščuje njeni družini za krivice iz preteklosti. Nekega večera Puro uspe pobegniti domov, vendar je oče in mati ne sprejmeta, saj bi bilo s tem ogroženo življenje cele družine. Ker je Puro z muslimanom, se je cela družina morala preseliti na Tajsko. Rashid dekle odpelje domov, se vanjo zaljubi in se z njo poroči, Puro pa mora sprejeti muslimansko vero in novo ime Hamida. Rashid je vseskozi do nje pozoren in spoštljiv in kmalu mu rodi sina. Sčasoma se Hamida vda v svojo usodo. V zgodbo so vpletene tudi žalostne življenjske usode nekaterih žensk, ki jih Hamida sreča na svoji življenjski poti. V eni od zgodb je prikazana verska nestrpnost med hindujci in muslimani. V Hamidini vasi živi norica, ki blodi po vasi in nekega dne sredi polja rodi dečka. Ženska ob porodu umre, novorojenčka pa sprejme Hamida v svojo družino. Otroka ji po šestih mesecih vzamejo, saj naj bi bila norica hindujka, zato ga ne sme vzgajati muslimanka. Ko pa deček hudo zboli, ji ga vrnejo. Pisateljica se dotakne tudi vojnih grozot leta 1947, ob ločitvi Indije in Pakistana. Hindujska dekleta ugrabljajo muslimani, muslimanska pa hindujci. Takrat Hamida po dolgih letih spet sreča svojega zaročenca in svojega brata, saj hindujci bežijo pred muslimani in zapuščajo svoje domove. Tudi žena njenega brata je ugrabljena in s pomočjo Hamide in njenega moža Rashida ji uspe pobegniti. Hamida pa kljub možnosti, da se lahko vrne k svojim domačim, ostane pri možu in sinu, kjer je zdaj njeno mesto. Avtorica želi preko glavne junakinje romana prikazati pomen strpnosti v družbi.

Odlomek iz knjige

Štiri dni potem, ko se je Hamida rešila otroka, so se ji prsi napolnile z mlekom. Petega dne je babica

(ki je dotlej hranila novorojenčka s kapljami mleka, iztisnjenimi iz kosmov z njim prepojene vate) pristavila otroka k materinim dojkam: V Hamidine prsi je navrelo neznano, močno čustvo. Najraje bi si pritisnila otročička k licu in jokala, kolikor bi ji srce poželelo. Deček je bil igračka, ki je nastala iz njene krvi , figura, izklesana iz njenega mesa. V vsem vrvežu tega sveta je bil ta deček edino, kar je bilo zares njeno. Ni ji bilo mar, tudi če ne bo nikoli več videla obrazov matere, očeta, bratov in sester … strmela bo v obraz svojega sina, v čigar žilah se meša kri staršev – tistih staršev, ki so njo zavrgli.

Str. 35-36

Glej tudi

Bukla

Dnevnik

Ključne besede: ŽENSKE, UGRABITVE, MUSLIMANI, HINDUJCI

Prispeval/-a: Jana Uršič, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Objavljeno: 27.6.2018 10:55:21
Zadnja sprememba: 24.8.2018 15:57:56
Število ogledov: 1936