| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | nemška literatura, švicarska literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 2002 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Slavo Šerc |
| Ključne besede | Odnosi, Pisatelji, Razmerja |
Roman Agnes iz leta 1998 je prvenec avtorja Petra Stamma, ki ga bralci bolje poznajo po romanu Sedem let iz 2017.
Zgodba o Agnes in neimenovanem moškem se prične v čikaški knjižnici, kamor oba zahajata. Ona kot študentka fizike in on kot pisatelj, trenutno knjige o ameriških luksuznih vagonih. Ona mlada, on enkrat starejši od nje. Ona Američanka, on Evropejec. Ona mirna in zadržana, on svoboden in zgovoren.
Čeprav se ne zgodi ljubezen na prvi pogled, Agnes in pisatelj postaneta par ter pričneta živeti skupaj. Nekega dne se ob pogovoru z Agnes pisatelj odloči, da bo o njima napisal zgodbo, čeprav ni vajen pisanja leposlovja. Zgodbo prične v knjižnici, kjer sta se spoznala, in nadaljuje, kako sta se zaljubila in postala par. Skozi pisanje Agnes postane pisateljeva kreacija, v zgodbi jo lahko oblikuje po svoje in z njo počne, kar želi …
Ko pa se v resničnem življenju zgodi nepričakovan dogodek, pisatelj ne sledi več realnosti, ampak si izmisli svoje dogajanje in drugačen konec …
Zgodba, ki jo pripoveduje moški, Agnes namreč spoznamo le skozi njegove oči, bralcu ponuja veliko načinov interpretacije, in Stamm pravi, da ni napačnega.
Po knjigi je bila leta 2012 posneta radijska igra, Christian Papke pa jo je priredil za odrsko uprizoritev.
Objavljeno: 04.04.2018 08:58:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:24
“Napiši zgodbo o meni,” je rekla potem, “da bom vedela, kakšno mnenje imaš o meni.”
“Ne vem, kaj bo nastalo,” sem rekel, “nimam nadzora nad tem. Morda bi bila oba razočarana.”
“To je moje tveganje,” je rekla Agnes, “ti moraš samo pisati.”
Zaljubljen sem bil in nič ni govorilo proti temu, da bi žrtvoval nekaj dni in napisal zgodbo. Agnesina vnema me je naredila radovednega in hotel sem vedeti, ali bo eksperiment uspel, ali sploh še zmorem pisati zgodbe.
“Pridi, takoj bova začela,” je rekla Agnes, “ljubezensko zgodbo, v kateri bova ti in jaz.”
“Ne,” sem rekel, “ne midva. Jaz bom napisal zgodbo. In še prej bi si rad ogledal ognjemet.” (str. 37)
“Nekaj se mora zgoditi, da bo zgodba bolj zanimiva,” sem končno povedal Agnes.
“Ali nisi srečen, tako, kot nama gre?”
“Seveda,” sem rekel, “ampak sreča ne piše dobrih zgodb. Sreče ni mogoče opisati. Je kot megla, kakor dim, prosojna je in bežna. Ali poznaš kakšnega slikarja, ki bi znal narisati dim?” (str. 49,50)
