Analfabetka : avtobiografska pripoved

Žanravtobiografski roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2013
Založba
Ključne besede Imigranti
Prevod Maja Kraigher
Število strani

61

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Švicarska pisateljica madžarskih korenin nam v svojem zelo kratkem, a izvrstnem romanu predstavi posamezne etape zgodnejše dobe svojega življenja, ko se še ni afirmirala kot ena najpomembnejših sodobnih evropskih pisateljic.

Bralec se lahko vživlja v epizode iz njenega otroštva na Madžarskem, ko se je kot hčerka vaškega učitelja pri štirih letih naučila brati, saj jo je mati, da bi umirila njeno živahnost, redno pošiljala na očetovo delovno mesto v neposredni bližini njihovega bivališča, v razred. Relativno srečno otroštvo so zaznamovale tudi navihanosti z obema bratoma, neštete igre, med njimi tudi bizarne, v katerih lahko prepoznamo osnutke za njihovo veliko bolj ekstremno literarno različico v njenem z Evropsko nagrado za francosko književnost nagrajenem romanu Šolski zvezek, v katerem je otroštvo postavljeno v grozljiv kontekst neke skrajne življenjske situacije in ki smo ga v prevodu iz leta 2002 po zaslugi Študentske založbe lahko prebrali tudi Slovenci.

Mladostniška leta zaznamuje šolanje v internatu bližnjega mesta, torej prelom z življenjem v dokaj varnem družinskem zavetju, ki ga je poznala dotlej, sploh ker ga spremljata velika revščina. S povojno sovjetsko okupacijo Madžarske nastopi tudi zaostrovanje političnih razmer, vse do leta 1956, ko med madžarsko protirusko vstajo skupaj z možem in štirimesečno hčerkico prebegne v Avstrijo in preko nje v Švico, kjer svoje dokončno zatočišče, katerega smiselnost pa pogosto postavi pod vprašaj, najde v mestu Neuchâtel v francoskem delu Švice, se zaposli v tovarni, enolični ritem tovarniških strojev pa jo navdihuje pri pisanju pesmi. Pisanje nasploh postaja njena vedno večja obsesija, postane nekaj nujnega. A znajde se pred precej težavnim problemom, saj ne obvlada jezika svojega okolja. Oseba, ki se je kot štiriletnica sama od sebe naučila brati, postane analfabetka. Jezik kmalu obvlada zvočno, v pogovoru, potrebuje pa pet let, da ga prepozna tudi pisno in ga zna prebrati. Kot sama pravi, ga nikoli ni obvladala do popolnosti, čeprav njen literarni opus, ves napisan v francoščini, dokazuje nasprotno.

Glej tudi:

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Analfabetka : avtobiografska pripoved.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 2
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10