Analfabetka : avtobiografska pripoved

Ljubljana, Modrijan, 2013

Št. strani: 61

Prevod: Maja Kraigher

Zbirka: Svila
Žanr: avtobiografski roman

Narodnost: francoska književnost

Švicarska pisateljica madžarskih korenin nam v svojem zelo kratkem, a izvrstnem romanu predstavi posamezne etape zgodnejše dobe svojega življenja, ko se še ni afirmirala kot ena najpomembnejših sodobnih evropskih pisateljic. Bralec se lahko vživlja v epizode iz njenega otroštva na Madžarskem, ko se je kot hčerka vaškega učitelja pri štirih letih naučila brati, saj jo je mati, da bi umirila njeno živahnost, redno pošiljala na očetovo delovno mesto v neposredni bližini njihovega bivališča, v razred. Relativno srečno otroštvo so zaznamovale tudi navihanosti z obema bratoma, neštete igre, med njimi tudi bizarne, v katerih lahko prepoznamo osnutke za njihovo veliko bolj ekstremno literarno različico v njenem z Evropsko nagrado za francosko književnost nagrajenem romanu Šolski zvezek, v katerem je otroštvo postavljeno v grozljiv kontekst neke skrajne življenjske situacije in ki smo ga v prevodu iz leta 2002 po zaslugi Študentske založbe lahko prebrali tudi Slovenci. Mladostniška leta zaznamuje šolanje v internatu bližnjega mesta, torej prelom z življenjem v dokaj varnem družinskem zavetju, ki ga je poznala dotlej, sploh ker ga spremljata velika revščina. S povojno sovjetsko okupacijo Madžarske nastopi tudi zaostrovanje političnih razmer, vse do leta 1956, ko med madžarsko protirusko vstajo skupaj z možem in štirimesečno hčerkico prebegne v Avstrijo in preko nje v Švico, kjer svoje dokončno zatočišče, katerega smiselnost pa pogosto postavi pod vprašaj, najde v mestu Neuchâtel v francoskem delu Švice, se zaposli v tovarni, enolični ritem tovarniških strojev pa jo navdihuje pri pisanju pesmi. Pisanje nasploh postaja njena vedno večja obsesija, postane nekaj nujnega. A znajde se pred precej težavnim problemom, saj ne obvlada jezika svojega okolja. Oseba, ki se je kot štiriletnica sama od sebe naučila brati, postane analfabetka. Jezik kmalu obvlada zvočno, v pogovoru, potrebuje pa pet let, da ga prepozna tudi pisno in ga zna prebrati. Kot sama pravi, ga nikoli ni obvladala do popolnosti, čeprav njen literarni opus, ves napisan v francoščini, dokazuje nasprotno.

Glej tudi

Bukla

Ključne besede: IMIGRANTI

Prispeval/-a: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 7.11.2014 12:23:54
Zadnja sprememba: 12.11.2015 12:19:26
Število ogledov: 3658