Dobre knjige
2877 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

K svetilniku
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Virginia Woolf

K svetilniku

Ljubljana, Delo, 2004

Št. strani: 158


Zbirka: Delova knjižnica: Vrhunci stoletja
Žanr: družbeni roman

Narodnost: angleška književnost

Najboljša leta našega življenja

V romanu pisateljice, ki sodi med klasike angleške književnosti, je dogajanje postavljeno na Skye, največji otok v Notranjih Hebridih, otočju ob severozahodni škotski obali. Tam počitnikuje desetčlanska družina Ramsay, obogatena s številnimi obiskovalci. Že s prvim stavkom smo seznanjeni, da se odpravljajo na izlet k svetilniku. To se zaradi neugodnega vremena ne zgodi in počakati je potrebno deset let, da se uresniči. Vmes pa smo postreženi s podrobno analizo družinskih odnosov, odraščanja, zakonske zveze, prijateljstva ter izgube. Med liki izstopata zakonca Ramsay, njuni psihološki analizi je namenjenega največ prostora. Bralcu se zazdi, da gre za precej srečno družino, v kateri so vloge razdeljene: oče je tisti, ki gasi upe, mati pa tista, ki jih ohranja. Svojih osem otrok vzgaja milo, z veliko razumevanja za njihove potrebe, čeprav zna biti tudi stroga, ko je to potrebno. V knjigi je več prizorov, ko se njeno materinstvo kaže v zelo pozitivni luči. Roman je hvalnica materi, a vendarle njen značaj ni enoznačno zastavljen, ampak realno človeški, splet dobrih in tudi nekoliko motečih lastnosti. Petdesetletna lepotica sinjih oči in grškega profila zna biti tudi »samovoljna vladarka, ki se vmešava v ljudi in jih skuša pripraviti do tega, da store, kar hoče.« Njen mož je uspešen filozof s kupom oboževalcev, ki jih gospa Ramsay vneto vabi v njihovo počitniško hišo, verjetno zato, da bi zadostila njegovi želji po intelektualnih pogovorih. Zadovoljevanje njegovih potreb pa je tudi sicer njena glavna naloga. Ekscentričen, ko na glas deklamira poezijo in bliskovito menjava svoja razpoloženja, sebičen, siten, razvajen, celo tiranski in kljub velikemu intelektu in poklicni uresničenosti zelo odvisen od tuje pohvale. A tudi zabaven. Včasih se zazdi, da ima gospa Ramsay devet otrok namesto osmih. Roman je razdeljen na tri dele, po prekipevajočem življenju v prvem delu sledita smrt in propad. Gospa Ramsay umre, prav tako dva od njenih potomcev, prva svetovna vojna pa svet postavi na glavo. V tretjem delu se okrnjena družina po desetih letih ponovno vrne na otok in končno se odpravijo na izlet k svetilniku. Krog je zaključen, protagonisti romana pa dobijo priložnost, da se očistijo preteklosti. V romanu najdemo mnoge avtobiografske elemente, Virginia je pripadala intelektualno zelo močni družini Stephen, trdno vpeti v kulturno-umetniške kroge viktorijanske Anglije. Tudi njihova počitniška hiša je bila polna obiskovalcev, le da ni stala na Škotskem, ampak v Cornwellu, bližnji svetilnik pa je predstavljal priljubljeno izletniško točko. In najpomembnejše, tudi ona je zgodaj izgubila mamo, potem pa v sosledju nekaj let starejšo polsestro, svojo nadomestno mater, ljubljenega brata in nato še očeta. Te izgube so zelo slabo vplivale na njeno duševno zdravje. Svoje so pridale še spolne zlorabe, ki jih je bila deležna od starejših polbratov, tako da tudi zakonska sreča in podpora za njeno literarno ustvarjanje, ki ju je našla pri svojem možu Leonardu Woolfu, niso preprečile zadnjega tragičnega dejanja, njenega samomora leta 1941.



Odlomek iz knjige

Nikoli več ne bodo tako srečni, kot so zdaj. Zaradi čajne garniture za deset penijev je Cam nekaj dni presrečna. Slišala jih je, kako v nadstropju nad njeno glavo topotajo in vriskajo v trenutku, ko se zbudijo. Pripode se po hodniku. Potem se vrata s treskom odpro in vstopijo, sveži kot roža, s široko odprtimi očmi, čisto budni, kot bi bilo priti na zajtrk v obednico, kar počno vsak dan v življenju, zanje kdo ve kako imeniten dogodek; in tako dalje in tako naprej, ves ljubi dan, dokler jim ne gre gor voščit lahko noč in jih najde zapredene v svoja ležišča kot ptice med češnje in maline, kako si še vedno izmišljajo zgodbice o kaki ničevosti - o čem, kar so slišali, kar so pobrali na vrtu. Vsi imajo svoje drobne skrivnosti ...

(str. 47)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Gospodična knjiga


Predmetne oznake: Družina, Medosebni odnosi, Družinski odnosi, Odraščanje, Počitnice


Prispeval/-a: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 2.3.2018 10:18:57
Zadnja sprememba: 2.3.2018 12:26:08
Število ogledov: 587