Dobre knjige
4814 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Snežna dežela
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,5
Št. ocen:2









Yasunari Kawabata

Snežna dežela

Ljubljana, Sanje, 2009

Št. strani: 156


Prevod: Iztok Ilc
Spremna beseda: Iztok Ilc


Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: družbeni roman

Narodnost: japonska književnost

Ljubezen v daljni deželi

»Ob izstopu iz dolgega tunela na meji med provincama je ležala snežna dežela.« Glavni akter zgodbe, Tokijčan Shimamura, potuje v snežene gorske toplice, da bi se srečal z gejšo Komako. Shimamura na vlaku opazuje dekle Yōko, ki je v spremstvu moškega in ga s svojo lepoto popolnoma prevzame. Toda njegov beg v snežno deželo, v začasni dom v oddaljeni pokrajini, je namenjen odkrivanju pravih čustev, ki jih do njega goji gejša Komako in upanju, da so le-ta enako močna kot njegova. V pristnost Komakinih čustev sicer močno dvomi, a ga njena navzočnost in lepota tako privlačita, da gejšo kljub temu redno obiskuje. Skozi zgodbo spoznamo, da se Komako, Yōko in moški z vlaka med seboj poznajo, vendar njihova povezanost bralcu nikoli ni povsem razkrita. Kako pa njihovo znanstvo vpliva na Shimamura in ali bo le zmožen sprejeti Komakina čustva? Roman nam poleg zanimive in lepo berljive zgodbe ponuja tudi zahodnemu svetu velikokrat nepoznano kulturo, običaje, pokrajino in tradicijo Japonske. Snežna dežela je najpomembnejše delo Kawabate, prvega japonskega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, ki jo je prejel leta 1968. Avtor številnih romanov in kratkih zgodb v svojih delih združuje japonsko tradicijo s sodobnim življenjem. Pisatelj, po duši samotar, je leta 1972 storil samomor.



Odlomek iz knjige

Bila je osemnajst-, devetnajstletna podeželska gejša in njeno igranje šamisena je bilo najbrž temu primerno. Kaj ni igrala glasno, kakor bi bila na odru, čeprav je sedela le v sobi v gostišču? Shimamura je pomislil, da se izgublja v lastni gorski razčustvovanosti, medtem pa je Komako besedilo brala namenoma monotono, tu se je zaustavljala, na težavnejših mestih preskakovala, glas, ki je bil vedno bolj začaran, se je dvigoval, in takrat se je Shimamura začel bati, le do kod bo zvok plunkanja ohranil svojo krepkost in jasnost, a se je zvalil na bok z roko pod ramo, kot da nonšalantno prikriva svoj strah.

(str. 55)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Mladina


Ključne besede: LJUBEZEN, ČUSTVA, JAPONSKA KULTURA


Prispeval/-a: Helena Bučar, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 12.9.2017 15:05:19
Zadnja sprememba: 7.12.2022 9:36:57
Število ogledov: 3618