| Žanr | satirični roman |
| Narodnost | bolgarska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Eva Šprager |
| Ključne besede | Diplomacija, Satira |
Da srečaš her majesty, kraljico, ki pride še na tvoj koncert in si zanjo oh, my dear, to pa je nekaj! In ni lahko biti veleposlanik države, še do nedavna vklenjene v komunistične okove, ki se trudi biti po evropsko enaka ostalim. Če je tvoja služba še na otoku, ki določa pravila lepega in primernega vedenja, potem moraš biti zelo hladnokrven veleposlanik. Tudi Varadin je takšen, na zunaj, medtem ko mora svojo notranjo živčno napetost brzdati s terapijo s števili priznanega dr. Pepolena. Roke iz žepov torej in na branje Misije London! Satirični Alek Popov precizno in usmerjeno analizira vse, kar poznamo pod oznako: balkansko. Med vrsticami pa nas zbada tudi zahodno licemerje.
Objavljeno: 01.11.2014 22:01:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:53
V glavo ji je šinila kri. Moj bog, kakšna čast! Da bi jo zdaj lahko videli Kjutučeva in Mustakova! Kaj vesta onidve? Bedni provincialki! Evo, ONA hodi ob meni, opira se na mojo roko, pogovarja se z menoj-ONA, angleška kraljica! A slišite? A vidite? A razumete? Ne, nikomur ni bilo mar. Grozna nacija, ničesar si ne zasluži! O, my dear! Evo, spet je to ponovila. To so znaki. Všeč sem ji. Preproga je izginila izpod njenih nog; imela je občutek, da stopa po zraku. Napolnil jo je čudovit sij. Pojdite k hudiču, prekleti kmetavzi!
(str. 190)
