Žanrljubezenski roman, psihološki roman, družbenokritični roman, družinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Ključne besede Družinski odnosi, Življenjska obdobja, Ljubezenski partnerji, Homoseksualnost, Moški, Spolna identiteta
Prevod Irena Trenc - Frelih
Število strani

389

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

12-13 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Rojen sem bil tak, nisem imel izbire

Guido in Costantino že od zgodnjega otroštva živita v isti hiši v Rimu, vendar izhajata iz različnih družbenih slojev. Gudio je osamljeni otrok premožnega zdravnika in ekscentrične matere, ki ji ni mar za družino, Costantino pa preprost hišnikov sin. Med fantoma se v puberteti počasi porajajo močna ljubezenska čustva, ki se jih mladostnika hudo sramujeta. Gudio odide v London, kjer postane uspešen profesor umetnostne zgodovine, Costantino v Rimu odpre restavracijo, oba se tudi poročita. Pa vendar ne leta in ne razdalja ne preglasijo ljubezni, ki ju povezuje. Že zrela moška se srečujeta skrivoma, njuni življenji sta vrtinec ekstatične ljubezenske sle ter groze pred razkritjem, ki pa se nekoč vendar zgodi. Avtorica je v tragični, subtilno povedani zgodbi o hrepenenju in mukah prepovedane ljubezni razgalila hipokrizijo sodobne družbe in ustvarila še en presežek v nizu svojih literarnih umetnin.

Tistega večera sva se dolgo pogovarjala. zdel se je neverjetno odločen. Ves pogum, ki ga kot mladeniča nisva nikoli zbrala, je bil zdaj tu, pred nama kakor morje. dejansko je že živel ločeno od žene. “Rad bi bil jaz, Guido. Zdaj sem lahko jaz”. Nekje pred nama je bila Grčija, nekaj milj morja daleč, mimo je plula ladja, turistični trajekt, namenjen v Patras. Za trenutek sva si zamišljala, da sva na njem, z nahrbtnikoma, mnogo let mlajša … Spomnila sva se tistega potovanja, tistega zaliva. tiste zapuščene barake z napisom “naprodaj”. In vse se nama je zdelo tako blizu. (str. 277)

Citati

(2)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 18
Komentarji: 0
Število ocen: 24
Želi prebrati: 11
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 37

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja