Dobre knjige
2970 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Pokrpajmo žive E-knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,8
Št. ocen:5









Maylis de Kerangal

Pokrpajmo žive

Ljubljana, Sanje, 2017

Št. strani: 183


Prevod: Ana Barič


Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: družbeni roman

Narodnost: francoska književnost

Reciklaža

Da se bo z izhodiščnim junakom Simonom, okoli telesa katerega se nato vrti ves roman, nekaj hudega zgodilo, daje francoska pisateljica slutiti že v uvodu, ko spregovori o njegovem središčnem organu, srcu. Ko ga nato v prvem poglavju v družbi prijateljev in ledenega februarskega jutra srečamo na nevarni surferski pustolovščini, trepetamo, ali se bo usodna nesreča pripetila prav zdaj. A ne, mojstrica stopnjevanja napetosti mladeniču smrti ni namenila v podivjanih atlantskih valovih, te je ukrotil brez težav. Zgodila se je v nesmiselni prometni nesreči na poti domov. Ozračje, ki smo mu bili priča ob Simonovem bojevanju z morjem, se ohrani v nadaljevanju romana, ko se začne borba za njegovo truplo, za njegove organe, s katerimi naj bi mrtev Simon pomagal zakrpati žive. V tem boju sodelujejo njegovi starši, ki ne morejo dojeti in verjeti, da se njihov možgansko mrtvi otrok s telesom, v katerem srce še bije, a mu le naprave ohranjajo navidezno živost, ne bo več vrnil med njih, na drugi strani pa cel zdravstveni aparat transplantacije organov, ki le te presoja na osnovi njihove reciklažne vrednosti. Roman je protiutež distopičnemu fantastičnemu delu britanskega pisatelja Kazua Ishigura Ne zapusti me nikdar, v katerem v šolskem internatu vzgajajo otroke, katerih obstoj je upravičen le zaradi kasnejše donacije organov. Pisateljica je verodostojnost ustvarila z medicinsko natančno popisanim okoljem, ki bo pritegnilo vedoželjnega bralca, dodano vrednost pa branju daje zbližanje z vsemi junaki romana, od sorodnikov preko zdravstvenega osebja do končnega prejemnika Simonovega srca, saj poleg njihove vloge v procesu, ki se odvije v pripovedi, ne skopari s prikazom njihovega notranjega sveta. Ob vsem tem pa se izogne etični konotaciji v katerokoli smer. Avtorica le z različnih vidikov pove zgodbo o tematiki s še vedno nekoliko kontroverznim predznakom, bralcu pa prepusti, da si mnenje o njej ustvari sam.



Odlomek iz knjige

Simon je v stanju možganske smrti. Preminil je. Mrtev je. Ko izrečeš nekaj takega, moraš seveda zajeti sapo, malce pomolčati, umiriti nihanje v notranjem ušesu, da ne omahneš na tla. Pogledi se zameglijo. Révol se ne zmeni za piskanje, ki se mu sproži na pasu, razklene pest, motri oranžasti obtežilnik, ki se mu greje v dlani. Izžet je. Temu moškemu in tej ženski je oznanil smrt njunega sina, ne da bi se odkašljal, ne da bi stišal glas, izgovoril je tisti besedi, preminil in celo mrtev, besedi, ki stanje telesa vklešeta v kamen. Toda telo Simona Limbresa ni okamnelo, ravno v tem je težava, njegov videz je v nasprotju s predstavo, ki jo imamo o truplih, navsezadnje je toplo, rožnato in se premika, namesto da bi bilo mrzlo, modrikasto in negibno.

(str. 65)

Cobiss povezava
Pokrpajmo žive - Biblos


Glej tudi

link Mladina
link Peripetije


Predmetne oznake: Darovanje organov, Srce, Transplantacija, Smrt, Otroci, Starši


Prispeval/-a: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 14.3.2017 9:09:53
Zadnja sprememba: 4.9.2017 13:09:57
Število ogledov: 1523