Slavenka Drakulić
Kot da me ni
Ljubljana, Center za slovensko književnost , 2002
Št. strani: 204
Prevod: Sonja Polanc
Zbirka:
Aleph
Žanr:
družbenokritični roman,
vojni roman
Narodnost: hrvaška književnost
Telo ženske tako ali tako nikoli povsem njeno, pripada drugim – moškim, otrokom, družini - med vojno – vojakom.
S. je mlada samska učiteljica v vasi B. nekje v Bosni. Maja 1992 pripeljejo v vas trije avtobusi. Peščico moških, ki so še ostali, postrelijo. Ženske in otroke, med njimi je tudi S., pa odpeljejo v taborišče. Vrh že tako grozljivega dogajanja v taborišču predstavlja »ženska soba«, kamor nasilni in pijani vojaki odvlečejo izbrana dekleta, nad katerimi se ponoči izživljajo. Marsikatera od njih se ne vrne več v sobo. Ženske so zaradi posilstev in različnega nasilja popolnoma razvrednotene, posledično pa so več ali manj tudi noseče. To pa predstavlja ne samo oskrunjenost njih samih, temveč sramoto oziroma izdajo, in njihove družine, predvsem možje, jim tega ne bodo nikoli odpustili. Tudi S. izve za svojo nosečnost, vendar prepozno, da bi lahko splavila. Takoj po porodu ga namerava oddati v posvojitev, saj otroka čuti kot breme, ki ga nosi v svojem trebuhu in ji predstavlja vez z vsem ponižanjem, ki ga je pretrpela v taborišču. Roman predstavlja presunljivo in žalostno pripoved o različnih ženskah in njihovih usodah, ki se dogajajo v vseh vojnah.
Odlomek iz knjige»Stražarji delijo hrano iz plastičnih kangel: rezini kruha in kos poceni salame. Salama se ji upira, svoj delež da dečku poleg sebe. Mama mu reče: »S sestro si razdeli.« A prepozno, salama že izginja v njegovem želodcu. S. zbega dečkova sebičnost. Njegovo ravnanje ji je tuje le zato, ker se sama še ni naučila tistega, kar on nagonsko že ve. Fantič kakih sedmih let je že usvojil prvo pravilo preživetja v taborišču: sebičnost.«
(str. 41)
Ključne besede:
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA,
ŽENSKE,
POSILSTVO,
VOJNA,
NASILJE
Prispeval/-a:
Milena Enci,
Mestna knjižnica Kranj
Objavljeno: 30.8.2016 15:29:15
Zadnja sprememba: 16.9.2016 15:08:09
Število ogledov: 5796