Opalna puščava
Žanr | eksistencialistični roman, pustolovski roman |
Narodnost | avstralska književnost |
Kraj in leto izida | Dob, 2016 |
Založba | Miš založba |
Ključne besede | Avstralska umetnost, Opali, Ženske, Rudarstvo, Puščave, Avstralsko slikarstvo |
Prevod | Nataša Grom |
Avstralija, čudovita dežela opalov
Ni naključje, da se sredi prelepe, samotne, a navdihujoče avstralske pokrajine srečajo ženske treh generacij, ki jih združi prav njihova različnost in jih pripelje na skupno pot prijateljstva. Ena drugi v oporo in uteho najdejo odrešitev od spon preteklosti in si pomagajo narediti pomembne korake naprej v življenju. Prepletajo se zgodbe pohlepa, zasvojenosti in človeške maščevalnosti, skoraj zavoženih slikarkinih sanj, nesojene ljubezni, razpada nekdanje Jugoslavije, rudarjev-iskalcev opalov, bodoče kariere obetavne mlade športnice. V knjigi srečamo preproste ljudi v boju za vsakdanji kruhek in vsega dobrega vajene petičneže. Je zgled, kako bi si še posebej ženske tega sveta morale med sabo pomagati in si biti v oporo. Zgodbo podpira nekaj nazornih fotografij nenavadnega rudarjenja dragocenih opalov in bivanja v zahtevni avstralski pustinji.
»Zelo pozorno poslušaj, ko z železom udariš ob zemljo,« ji je rekel. »Če zaslišiš ženketajoč zvok, kot če bi zadela steklo, se ustavi ni nadaljuj počasi. Prav mogoče je, da si nekaj odkrila« je rekel.
»Na primer opal?« je vprašala Shirley.
»Tudi lahko. Barve nama bodo povedale, ali je dragi opal. Ne moreš zgrešiti,« je rekel oče. »Kadar naletiš na zlato, to veš, saj se ti iz posode blešči kepa. Ampak diamanti, celo rubini in safirji, so videti zelo pusti in dolgočasni majhni kamenčki, ko jih izkoplješ. Opal pa ni tak … tisti hip, ko ga odkriješ, se živo zalesketa v vseh barvah mavrice. Kot bi bil živ. Samo gledati moraš.«
»Kakor opal na maminem prstanu?«
»Čisto tako.«
»Ali zato prihajava sem? Da bi našla še en opal za mami?«
»Dvomim, da bova še kdaj našla kakšnega takšnega. Morda je bila to začetniška sreča. Vsekakor pa lahko poskusiva.« (str. 206)