| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | katalonska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | KUD Sodobnost International |
| Zbirka |
Horizont |
| Prevod |
Veronika Rot |
| Ključne besede | Odraščanje, Politika, Smrt, Vojaški rok |
Sedem poglavij, sedem izrezov iz življenja Katalonca Àngela Maurija med leti 1971 in 2003. V njih spremljamo Àngela v trenutkih nekakšnih osebnih prelomnic, vse od incidenta z raztresenimi frnikulami pri sedmih letih, političnega udejstvovanja in ljubezni pri dvajsetih, pa do dogajanja ob njegovi prezgodnji smrti. S pretanjenimi opisi situacij Vicenç Pagès Jordà v vsakem izrezu ulovi zorni kot pripovedovalca v različnih starostnih razdobjih, pri tem pa niha med izpovednim prvoosebnim in objektivnim tretjeosebnim pripovedovalcem. Slogovno izpiljena pripoved z mnogimi kulturnimi in pop referencami določenega časa pripoveduje zgodbo posameznika, katerega življenje ni v ničimer posebno, njen potek pa najbrž označuje citat “sreča ni popolna, manj …”, ki skozi življenje obseda Àngela.
Objavljeno: 03.05.2016 12:06:50
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:00
“Tako je. In kaj je prislov?” se je vprašal.
…
“Ja, tisto, kar ni nič drugega. Če nečemu služiš, če te nekdo potrebuje, da izrazi lastnino ali dejanje, za spremstvo samostalniku, za povezovanje stavka, potem je vse v redu, ni problema, si del prepoznavne skupine, morda celo prestižne, nimaš nikakršnih osebnostnih težav. Če pa te nihče noče, če enkrat služiš za nekaj, drugič pa za nekaj povsem drugega, če si mašilo in ni jasno, kaj izražaš, trdiš ali dvomiš, če dodajaš ali posplošuješ, če zamenjuješ ali razdvajaš, se pravi, če nisi del nobene tradicije niti nobene slovnične kategorije, potem si, naj ti je še tako hudo – ali pa ne -, del raznolike, nepovezane skupine: potem si prislov.”
“Torej sem pač prislov.”
(str. 155)
