Pismo angleški kraljici

V začetku 11. stoletja 23-letni kovač Joan Ferrer skuje meč, ki je tako mogočen, da si ga zaželi sam hudič. V zameno zanj Joan izposluje nesmrtnost in večno bogastvo. Zgodbo, kako je v lenobi, lagodju in občasni melanholiji preživel tisoč let, zapiše v pismu angleški kraljici, ko se konec drugega tisočletja znajde v dosmrtnem zaporu – ki bo torej trajal za vse večne čase. Kratka pripoved o tisočletje dolgem življenju, v katerem se zvrsti mnogo dogodkov, v katere pa Joan ne posega – zanimata ga pravzaprav le šah in po njegovi iznajdbi še film, predvsem Greta Garbo – se izteče v iskreno prošnjo kraljici, njegovo poanto pa bi prav lahko zaznamovala misel: “Nismo pripravljeni umreti, a prav tako ne biti nesmrtni.” (str. 130).