In dobila je krila

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015

Št. strani: 486

Prevod: Dušanka Zabukovec

Zbirka: Kapučino
Žanr: družbeni roman, zgodovinski roman, biografski roman

Narodnost: književnost ZDA

Boj za odpravo suženjstva

In dobila je krila bi lahko šteli za romanizirano biografijo sester Sarah in Angeline Grimké, prvih Američank, ki sta javno zagovarjali pravice žensk in se zavzemali za odpravo suženjstva. Avtorica Sue Monk Kidd, ki je zaslovela z romanom Skrivno življenje čebel, namreč pripiše, da je določena zgodovinska dejstva prilagodila pisanju romana. Zgodba, ki nam jo pripovedujeta Sarah Grimké in njena sužnja Esti Pokora, se prične v letu 1803. Skozi prvoosebne pripovedi spremljamo nekaj več kot trideset let njunega življenja. Grimkéjevi so v Charlestonu ugledna sužnjelastniška družina. Za enajsti rojstni dan dobi Sarah v dar desetletno sužnjo Esti Pokoro. Deklici, ki sta vsaka po svoje vpeti v družbene spone, postaneta nekakšni prijateljici. Sarah je zelo vedoželjna in si želi postati pravnica. To je seveda za žensko iz začetka 19. stoletja nekaj nezaslišanega. Njena na glas izrečena misel je zasmehovana. Upre se na ta način, da nauči sužnjo Esti brati in pisati. To ima za obe deklici hude posledice, vendar v njiju ne zatrejo uporniškega duha.

Odlomek iz knjige

Mama je vedela, kaj vse se dogaja zunaj zidov; gospa ji je dajala prepustnico, da je smela sama hoditi na tržnico. Trudila se je, da bi mi prikrila vse slabo, toda vseeno sem vedela za mučilnico na Magazine Streetu. Belci so jo imenovali delavnica. Kot da bi bili sužnji tam zato, da bi šivali obleke, pekli opeko ali kovali podkve. Zanjo sem vedela, še preden sem imela osem let, za temno luknjo, v katero so te vtaknili in te cele tedne pustili v njej. Vedela sem za bičanje. Dvajset udarcev je bilo največ, kar si lahko dobil. Belec je za pol dolarja lahko kupil porcijo bičanja in jo izkoristil, kadar koli je moral kakšnega sužnja spraviti k pameti.

(str. 51)

Ključne besede: SUŽNJI, FEMINIZEM, PRAVICE, ABOLICIONIZEM, ABOLICIJA, ŽENSKE

Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 29.1.2016 14:27:49
Zadnja sprememba: 24.10.2016 14:08:42
Število ogledov: 13954