Slepi maser
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | romunska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2011 |
Založba | Modrijan |
Ključne besede | Izseljenci, Identiteta, Tujina, Romunija |
Prevod | Jana Ambrožič |
Ena ali dve domovini?
Romunija, rodna domovina, spremlja avtorja v romanih in v osebnem življenju. V svojih delih se ukvarja s problematiko izseljenstva. Slepi maser je tako deloma tudi njegova osebna izpoved, zlasti v delu bega in kasnejšega iskanja in raziskovanja stare, deloma že spremenjene domovine. Prav tako tudi dejansko obstaja slepi maser, ki mu je služil za lik v romanu. Slepi maser je roman z intenzivnim besedilom, polnem ljudskega izročila, bajk, povesti. Teodor, glavna oseba v romanu, potuje nazaj v prostor, ki je bil nekoč njegova domovina, v čas, ki se je deloma še vedno ohranil, z vsemi svojimi navadami ljudi vred. V krizi srednjih let išče svoje izgubljene zgodbe, staro ljubezen, išče samega sebe. Potovanje po dvajsetih letih z zahoda na vzhod spremljajo mnoge dogodivščine. Florescu nam za konec pripravi tolikšen preobrat v poteku zgodbe, da skorajda izgubimo sapo.
In na kakšen način bi danes čakala Valeria, dekle, ki je ostalo za obzorjem, ko smo s starši zbežali? Prvi obet v mojem življenju, ki pa to ni bil. Za las zgrešen. Razblinjen, ko smo iskali pot skozi jugoslovanske gozdove. Dekle, ki naj bi skromno življenje nekega mladeniča spremenilo v sijajno življenje moža. Ali sploh še živi v mestu?
(str. 30)