Panter v kleti

Pisatelj opisuje odraščanje dvanajstletnega dečka leta 1947, na z Britanci okupiranem palestinskem ozemlju, ki postane država Izrael. Čustva narodne zavednosti so močna, vsi so ilegala, na lovu za notranjim sovražnikom: »Ljubiti sovražnika, Profči, je huje kot izdajati skrivnost. Ljubezen do sovražnika je vrhunec izdajstva.«
Zavržen s strani vrstnikov spoznava, da se svet ne deli samo na črne in bele, ampak da ima vsak svoj odtenek sive: »Vohunov in generalov je pol sveta. Ti pa nisi. Ti si otrok besede.«
Zave se svojega jaza in postane ga sram lastne bojazljivosti: »In še bolje, Profči, namesto da kukaš, se rajši nauči pravilno povedati, kaj bi rad. Ker če znaš pravilno povedati, kaj bi rad, ti ni treba kukati.«
Amos Oz poustvari notranji svet najstnika (mogoče sebe?) in ga z nami deli v počasnem tempu, z vsemi filiganskimi podrobnostmi domačega ognjišča. Liki so slikoviti, prednjačijo ženske z nogami trdno na tleh (vključno z izraelsko Maleno-Jardeno) in žalostne sence vojnih grozot.
Branje, ki se vam nežno, a gotovo zasidra v dušo.