Marija Ahačič Pollak

Tečejo, tečejo nitke

Celovec, Mohorjeva, 2015

Št. strani: 261

Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Marija Ahačič je bila rojena v glasbeni družini, živeči v Tržiču. Po končani srednji šoli je odšla l. 1955 v Ljubljano študirat glasbo. Ker je lepo pela, jo je v svoje vrste povabil legendarni ansambel bratov Avsenik, z njim je uspešno nastopala. Ko pa se je poročila z ljubeznijo svojega življenja, Petrom Pollakom, sta mlada zakonca z majhno hčerko odšla v Kanado, saj Peter kot sin razlaščenih tovarnarjev v Titovi Jugoslaviji ni imel prav svetle prihodnosti. Marijina pripoved o prilagajanju novi domovini, študiju obeh zakoncev, trdemu delu, številnih selitvah na različne konce Kanade, skrbi za blagor otrok, pa tudi o hrepenenju po Sloveniji, je izjemno zanimivo, na trenutke ganljivo branje. Še vedno vitalna gospa se pogosto vrača v Slovenijo, tudi glasbeno je aktivna, njena zgodba pa poučno branje vsem, ki jih mika tujina.

Odlomek iz knjige

Pesmi so mi kar privrele na dan, doživeto in prepričljivo, saj sem jih dolgo časa nosila v srcu. Slovenski slikar Štritof je rekel, da pojem tako iz dna srca, da bi še vragu dušo prebudila. Moj oče, ki je bil moj idol, me je vso mladost spodbujal in učil peti. Njegov optimizem in ljubezen do slovenske narodne pesmi sta me vodila vse življenje. Preveč je bilo neizpetih čustev - veselja, bolečine, ljubezni in domotožja -, zato sem se začela izpovedovati s svojimi lastnimi besedami in melodijami.

Ključne besede: SLOVENSKI IZSELJENCI, SPOMINI


Prispeval/-a: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 28.5.2015 16:31:18
Zadnja sprememba: 18.9.2015 10:48:37
Število ogledov: 3954

• facebook
• twitter
• linkedin