| Žanr | družbenokritični roman, eksistencialistični roman, impresionistični roman, psihološki roman |
| Narodnost | irska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
| Založba | Sanje |
| Zbirka |
Sanje. Roman |
| Prevod |
Alenka Ropret |
| Ključne besede | Hekerji, Hoja, Povezanost, Prometne nesreče, Sodniki, Umetniki, Vrvi |
Sedemdeseta, New York, med dvojčkoma WTC napeta žica, po kateri hodi, na njej leži in pleše vrvohodec. Pogled v nebo, v temno silhueto tega moža, v trenutku med seboj simbolično in čisto zares prekriža usode zelo različnih navadnih ljudi velemesta. Zgodbe upanja, prometne nesreče, razočaranja ali prestopka tako prostitutke, irskega duhovnika, vrvohodca, umetnika, hekerjev, žalujočih mater in sodnika se čudovito prepletejo in zlijejo v roman. Ta osupljivo subtilno prikaže, kako smo povezani, kako smo eno, kako se lahko stvari dotaknejo ljudi in njihovih usod. Imaš svoj prav, vanj dvomiš, ga sprejemaš, se ga veseliš, zanj trpiš, imaš svojo žico tam nekje visoko, a širni svet se kar vrti …
Objavljeno: 30.03.2015 11:46:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:55
“V nekaj sekundah je postal popolnost gibanja, lahko je naredil, karkoli si je zaželel. Hkrati je bil v svojem telesu in zunaj njega, užival je v tem, čemur rečemo pripadati zraku, brez prihodnosti, brez preteklosti, s tem pa je njegova hoja privzela brezskrbno bahavost. Svoje življenje je nosil z ene strani na drugo. V iskanju trenutka, ko se ne bi zavedal niti svojega dihanja.
Ključni razlog za vse to je bila lepota. Hoja je božanski užitek. Ko je v zraku, se vse napiše znova. Človeška podoba omogoča nove stvari. Gre za več kot le ravnotežje.
Za trenutek se je počutil, kot bi obstajal sam po sebi, ne ustvarjen. V drugačni budnosti.” (str. 207)
