Človek za nobeno rabo

Žanrrisoroman, strip
Narodnostjaponska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Prevod Iztok Ilc
Ključne besede Umetniki, Japonska umetnost, strip, Manga
Število strani

216

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Čeprav sem, me ni.

Manga je japonski tip stripa, ki se bere od zadaj naprej in z desne proti levi, nadvse pomemben pri tej zvrsti pa je tudi umetniški vtis. Nemalokrat so avtorji mango uporabljali kot strip jaz-a, v katerem so izpostavili izseke iz svojega življenja in jih na novo skonstruirali. Legendarnost na tem področju pripisujejo Yoshihari Tsugeju, antisocialnemu umetniku, ki se je že v mladosti soočal s hudo obliko socialne anksioznosti in se je tudi kasneje v življenju vseskozi upiral družbenim stikom in vsem javnim obveznostim. Pa vendar, oboževalcem njegovih del je vpogled v svoje življenje in osebnost omogočil prav z mangami, ki jih je ustvaril in z njimi zaslovel. Vrhunec med njimi predstavlja Človek za nobeno rabo, ki so ga uspešno prelili tudi v filmsko priredbo in velja za njegovo najbolj priljubljeno in dostopno delo. Je tudi zadnje, kar je ustvaril pred svojim popolnim izginotjem iz javne sfere. Sukezo, osrednji junak te mange, z avtorjem deli kar nekaj podrobnosti njegovega življenja in osebnosti – bori se z nizko samopodobo, občutki nevrednosti, tesnobnostjo, obupom, potrebo po samoti in tišini, prav tako tudi s težavami umetniškega ustvarjanja in nenazadnje z revščino, ki ji je bil avtor izpostavljen na začetku svoje ustvarjalne poti. Je nadvse senzibilen ter povsem nebogljen in izgubljen v življenju, ki ga živi iz dneva v dan; čeprav se trudi, je nekako brez prave ideje o tem, kako preživeti sebe in svojo družino; revščina razdira tudi njegov zakon. Jezen je nase, ker mu ne uspe, in na celoten svet, ki ga na to spominja. Čeprav v očeh vseh drugih velja za popolno zgubo, pa protagonista Yoshiharu Tsuge pravzaprav postavi nad njih – v nasprotju z večino ljudi sodobnega časa, vajenih uspehov in udobja, zmore živeti v nižjem standardu in v nasprotju z njimi ohranjati samega sebe in sebi lasten življenjski tempo. Da zmoreš živeti v takšnih pogojih, so potrebni pogum, neomajno upanje, trdna notranja moč ter – kar je večini morda najtežje – sprijaznjenje s svojim življenjem, četudi le-to ni takšno, kakršnega bi si želel, a ga ne moreš ali pač ne znaš ustvariti drugačnega; ter v tem primeru moč za soočenje in sočutnost do samega sebe.

Glej tudi:

Ne pričakuj osebne rasti, če ne zlomiš ega.

Vzhodnjaške filozofije so v svoji neizmerni globini in prostranosti edina pot za rešitev človeštva.

(str. 85)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Človek za nobeno rabo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(1)

Napiši komentar

Ogledi: 305
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1