Dobre knjige
5328 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ničvrednica Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Jana Juráňová

Ničvrednica

Ljubljana, KUD Sodobnost International, 2023

Št. strani: 271


Prevod: Diana Pungeršič


Zbirka: Knjižna zbirka Horizont
Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: slovaška književnost

Joj, kam bi del, starko to nesrečno, ki nima kam?

Starejšo žensko zaradi oslabelosti premestijo iz zavetišča za brezdomce v bolnišnico. Po nekaj dneh se ji stanje izboljša in zdravniki nimajo z njo kaj več početi. Starka sama s sabo pa tudi ne. Sin jo je vrgel iz stanovanja in poniknil v neznano, za domsko oskrbo je njena pokojnina prenizka, dobrotnica, ki je zanjo doplačevala, pa je pred kratkim umrla v nepojasnjeni prometni nesreči. V obupu in nemoči se oklene nenavadne rešilne bilke. Ostane kar na polikliniki, pri čemer najde skriti kotiček, ukinjeno, a nezaklenjeno čakalnico pred ambulanto fizioterapije. Kljub temu, da težko hodi in je njena edina opora hojica, na kateri ima v culah vse svoje premoženje, ne pritegne nobene pozornosti. Osebje je naveličano vsakodnevne rutine in na stotine njej podobnih, pacienti pa imajo tako in tako dovolj lastnih težav. Zato ima vsaj nekaj dni mir. Dokler je po praznikih ne zazna novinar, katerega naloga je bila že od nekdaj, iskati naslovnice za rumeni tisk. S starko vzpostavi stik in zgodba se res znajde na naslovnici. Zdaj se nekateri odločijo, da bi ji bilo treba pomagati, a kakšna je ta pomoč, se na meji absurda razkriva od strani do strani. Višek grotesknosti pa doseže prav na zadnji strani. Roman je kritika postsocialistične Slovaške več desetletij po samostojnosti, takšnih in drugačnih povzpetnikov, ki govorijo eno, a se jim hkrati beda brezdomke dobesedno gnusi. Zdi se, da je sprijaznjenost z odrinjenostjo za osebe starkinega kova še edina rešitev. Roman je razdeljen na tri dele, ki se znotraj členijo na poglavja, naslovljena po protagonistih. Izpisana so v obliki notranjih monologov, ki razkrivajo posameznikove notranje vzgibe in njihov način razmišljanja. Če nismo preveč pikolovski in odmislimo dejstvo, da imajo dandanes javne zgradbe po vsem svetu vgrajene alarmne sisteme, je roman zares kruta podoba onemoglih v družbi, ki hlepi po čistoči in večni mladosti.



Odlomek iz knjige

Medtem ko je Dorotka pogrinjala mizo, je L'udmila sedela na kavču in se plaho smehljala. Prisotni so jo spraševali, kako to, da nima kje živeti, a njej se ni ljubilo razpravljati. Ni imela moči, da bi si izmišljevala, resnica pa je bila nejasna in negotova. Povrhu pa, kaj jim bo resnica o njenem življenju? Nazadnje je le na kratko odgovorila, saj ni hotela biti nevljudna. Se je pa toliko bolj smehljala, a vseeno ni vedela, ali dovolj.

(str. 180- 181)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Sodobnost


Ključne besede: STAREJŠI LJUDJE, BREZDOMCI, IZKORIŠČANJE, DOBRODELNOST, POVZPETNIŠTVO, PROMETNE NESREČE, OSAMLJENOST


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 29.12.2023 12:45:39
Zadnja sprememba: 29.12.2023 12:45:39
Število ogledov: 492