Anders Roslund

Sladko sanjaj

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2023

Št. strani: 412

Prevod: Igor Harb

Zbirka: Krimi
Žanr: kriminalni roman

Narodnost: švedska književnost

Ljudje pripovedujejo zgodbe, ki jih ne bi smeli povedati, pa ne zaradi zgodbe same, ampak zato, ker se enostavno ne bi smele zgoditi.

Obsesija. Posesivnost. Izprijenost. Morbidne fantazije. Bolni miselni eksperimenti. Kletka groze. Otroška pornografija. Pedofilija. Roslund se v romanu loteva izprijenega zločina v vsej svoji strahotnosti. Razpre nam vrata v ostudno bolan realni svet, kjer so pokvarjene črne človeške duše osredotočene na to, kako izmaličiti psiho otrok. Zanje so otroci brez čustev, zato jim »pomagajo« pri prevzgoji uma. Pedofili celo verjamejo, da bo nekega dne svet razumel in sprejel ljubezen med odraslim in otrokom. Kako lahko sploh razumemo, kaj se dogaja v umu tako globoko motenega človeka? Brezizrazni obrazi deklic, njihova otipljiva tesnoba in »prazne« oči, ki iz ječe lastnega uma hlastajo po svobodi in zdravi otroški igri – vsa ta srhljivost vznemirja in razburja detektiva Ewerta Grensa, ki s pomočjo ovaduha Pieta Hoffmanna, želi razkrinkati to več milijard dolarjev vredno industrijo organiziranega kriminala. Zato se infiltrirata v svet najtemnejše teme, v sprevrženo mrežo preprodajalcev, izmenjevalcev, posojevalcev in posiljevalcev otrok, na temni splet fotografij in posnetkov drobnih nemočnih zlorabljenih teles. Pravijo, da ljudje obstajajo, dokler drugi ljudje v to verjamejo. Ewert Grens je verjel, četudi je na tej mračni poti zašel v temo lastne notranjosti in osame, da je uvidel, da mora vsak v sebi najti varen kraj, kamor se zateče, ko čustva postanejo pretežka. S tem je rešil deklici.

Odlomek iz knjige

SMRDLJIV VONJ po plesni je bil resničen.
Tako resničen kot trda in mrzla tla kleti.
Tako kot tema.
Ne pa oči. Saj ne morejo biti?
Te velike svetlikajoče se oči, ki so se bleščale v medli svetlobi.
In še naprej strmele.
Vanj.
Piet Hoffmann je vstal. Oči so še zmeraj tam. Celo pomnožile so se.
Mamilo. Domišljam si.
Naredil je korak naprej. A ni prišel nič bližje. Oči so se namreč hkrati premaknile nazaj.
Ampak ali zares obstajajo? So resnične?
Še en korak. /.../
Takrat je sprevidel. Razume.
Obstajajo. Resnične so. A oči mu ne sledijo.
Prestrašene so. Skrivajo se.
Ko je pridušena svetloba od zunaj za trenutek osvetlila neznano podobo, je zagledal ... obraz deklice.
Deklica.

(str. 302)




Ključne besede: DEKLICE, POGREŠANI OTROCI, UGRABITVE, ISKANJE IDENTITETE, PEDOFILIJA, SPOLNO NASILJE, SPOLNE ZLORABE


Prispeval/-a: Daša Medvešček, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 18.11.2023 11:00:55
Zadnja sprememba: 18.11.2023 11:03:18
Število ogledov: 191

• facebook
• twitter
• linkedin