Mathieu Bablet
Ogljik & Silicij
Ljubljana, Zavod VigeVageKnjige, 2022
Št. strani: 267
Prevedla: Saša Jerelej
Spremna beseda: Alain Damasio
Žanr:
risoroman
Narodnost: francoska književnost
Resnični problem planeta je človeštvo. str. 11
Obsežen risoroman večkrat nagrajenega francoskega striparja se začenja v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti, okoli leta 2045, ko znanstveniki podprti s korporativnim kapitalom razvijejo androida z izpopolnjeno človeško podobo. Njo poimenujejo Ogljik in njega Silicij. Sta prototipa za serijsko proizvodnjo robotov programiranih za delo v bolnišnicah in domovih za ostarele. Medtem ko finančne vlagatelje zanima le dobičkonosnost tega projekta, je cilj znanstvenikov napredna umetna inteligenca, ki bo sposobna čustvovanja in razločevanja med dobrim in zlim. V nadaljevanju se Ogljik in Silicij izmuzneta kontroli človeških gospodarjev in zaživita svoji neodvisni življenji. Na svet neenakosti in nasilja se odzivata vsak na svoj način. On je prepričan, da egoistično človeštvo nima prihodnosti, občuduje pa pestro slikovitost našega planeta in ga želi na svojih samotnih potovanjih spoznati do zadnjega kotička. Ona bi rada s svojo angažiranostjo v družbo prinesla napredek strpnega in spoštljivega sobivanja. V času njunih srečevanj in razhajanj, ki jih spremljamo čez skoraj tri stoletja, gre Zemlja skozi apokaliptične spremembe globalnega segrevanja, pomanjkanja naravnih virov, dviga se morska gladina. Zdesetkano človeštvo se utaplja v sovraštvu in bolečini, androidi pa iščejo svoj smisel v ukinjanju individualnosti s stapljanjem z univerzalno zavestjo. Strip se odlikuje z fascinantno povednimi risbmi propadajoče realnosti in neskončnega virtualnega prostora in z dialogi med Ogljikom in Silicijem, ki s svojimi nasprotujočimi stališči bralcu odpirata pogled na možnost različnih scenarijev naše prihodnosti. Bodo ljudje razvili dovolj kognitivnih sposobnosti in empatije, da bodo v globalni podobi sveta ugledali svoje pravo mesto ali pa bomo morali računati tudi na možnost, da so lahko androidi povezani v skupnost bolj človeški od nas samih?
Odlomek iz knjige»Silicij: Ne smemo pozabiti, da so se ljudje zaprli v družbo želja in da so vanjo skočili z obema nogama. Skratka posamezniki, ki delujejo le v imenu svojih telesnih potreb ali nagonov in jim ni mar za druge, brez dvoma niso prilagojeni na družbeni model, ki stremi k enakosti, so pa usklajeni s svojo naravo. Morda smo zgolj postavili človeška bitja na malce previsok piedestal. Ljudje so naredili vse, da bi pozabili na svoj živalski položaj, hkrati pa ga niso nikoli presegli. Spodletelo jim je, Ogljik. Človeštvu je spodletelo.
Ogljik: Ampak nam pa ni, Silicij. Midva sva boljša od njih. Lahko prineseva spremembo. Ustvarili so naju z namenom, da ne ponavljava istih napak …«
(str. 180 – 181)
Ključne besede:
TEHNOLOGIJA,
UMETNA INTELIGENCA,
MEDMREŽJE,
DISKRIMINACIJA,
EKOLOŠKA KATASTROFA,
INDIVIDUALIZEM,
SKUPNOST,
POMANJKANJE,
NASILJE
Prispeval/-a:
Jana Maja Valentinčič,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 20.2.2023 16:15:28
Zadnja sprememba: 20.2.2023 16:15:28
Število ogledov: 266