Dobre knjige
5334 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Corpus Hermeticum
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Hermes Trismegist

Corpus Hermeticum

Ljubljana, Nova revija, 2001

Št. strani: 159


Prevod: Pavel Češarek
Spremna beseda: Igor Škamperle


Zbirka: Hieron
Žanr: esej, govor, pismo

Narodnost: egiptovska književnost, grška književnost

"Philo-sophia" pomeni ljubezen do modrosti

Ko bralec jemlje v roke to knjigo, se nemara boji, glede na njeno umeščenost v filozofijo, da bo naletel na suhoparnost, a hitro uvidi, da je bila bojazen odveč, saj se Hermes, za razliko od racionalističnih filozofov, ukvarja z "ljubeznijo do modrosti", ki se poraja iz izkušnje in ne iz akademske načitanosti. Hermes se najprej pogovarja s svojim umom, ki sam sebi pravi Pojmandres, "Um najvišje moči". Pogovor teče skozi mistično videnje, obravnava Duha, Besedo, stvaritev demiurga in nižjih bitij. Sledi pogovor s sinom Tatom in učencem Asklepijem. Logika stvaritve bitij in sosledje dogajanja razkriva, ne samo dinamike v duhovnem svetu, ampak tudi zakonitosti v odnosih med bitji v padlem, materialnem svetu, ki je iz duhovnega izšlo. Hermes ne besediči, povzema le tisto, kar mu narekuje modrost oz. duhovna izkušnja. Na koncu celo omeni, da po njem ne bo več pristne filozofije, kakor da bi slutil prihod besedovalcev, novodobnih filozofov, ki so izgubili stik z modrostjo in padli v ratio, zato ne morejo drugače, kakor da učeno popisujejo svoj padec, katerega pa kot takega ne dojemajo, ampak ga celo imajo za referenčno stanje. Navdihujoče branje, ki bralca navda z željo, da bi sedel v kontemplacijo in se tudi sam srečal z "Umom najvišje moči".



Odlomek iz knjige

Božjih semen je malo, vendar so mogočna, lepa in dobra: vrlina, preudarnost in pobožnost. Pobožnost je spoznanje Boga; kdor ga je spoznal, je poln vsega dobrega, ima božje misli, ki niso podobne mislim množice. Zato tisti, ki so dosegli spoznanje, niso všeč množici, niti ni množica všeč njim. Zdijo se nori in so izpostavljeni posmehovanju, sovražijo jih, prezirajo in kmalu morda tudi ubijejo. Kot sem trdil, mora zlo prebivati tu spodaj, kjer je njegovo bivališče. Kajti njegovo bivališče je zemlja, ne kozmos, kot bodo morda nekateri bogokletno trdili. Kdor je zares spoznal Boga, bo vse prestal, ker se zaveda spoznanja. Za takega človeka je vse, tudi tisto, kar se drugim zdi slabo, dobro. Če zoper njega naklepajo kaj zlobnega, se zateče k spoznanju in zlo sam obrne v dobro.



Cobiss povezava

Glej tudi

link Skrivnosti Hermesa Trismegista


Ključne besede: MODROST, MISTIKA, BOG, DEMIURG, STVARJENJE, ESHATOLOGIJA


Prispeval/-a: Rudi Podržaj, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 11.4.2023 15:26:37
Zadnja sprememba: 1.12.2023 14:43:33
Število ogledov: 428