Vihar v meni

Dob, Miš založba, 2022

Št. strani: 357

Zbirka: Zorenja
Žanr: mladinski roman

Narodnost: slovenska književnost

V življenjskih zgodbah devetošolcev, njihovih staršev in učiteljev se prepletajo medvrstniško nasilje, odtujeni odnosi med starši in najstniki, neizpolnjena pričakovanja ter ločitve. Devetošolka Tjaša živi z mamo samohranilko v starem, zanikrnem stanovanju, komaj se prebijata iz meseca v mesec, nimata sredstev za nova bolj modna oblačila, odpovedati se morata celo televiziji in internetu. Zato je Tjaša že od 4. razreda naprej deležna žalitev, ustrahovanj, posmeha s strani sošolcev, še posebej od uspešne, lepe in samozavestne Viktorije. Živi v svojem svetu, brez prijateljic, brez vsake energije, vedno utrujena, bleda, tiha. Viktorijina zunanja podoba pa je nekako krinka, saj v sebi nosi svoje strahove in negotovost zaradi prepirov med staršema, ki se razhajata. Na koncu tudi ona spozna, kako je, če si na drugi strani, kjer te ostali opazujejo, ocenjujejo in presojajo, kot da si na razprodaji. Urban je uspešen športnik in dober učenec, otrok ločenih staršev, očeta svobodnega duha in mame, ki ima do njega določena pričakovanja. A tik pred valeto se odloči, da bo uresničil svoje sanje. To pa ni igranje nogometa, niti vpis na gimnazijo, kar je želja njegove mame. Anej je odličen košarkar, priden učenec, nekoliko neroden zaradi svoje velikosti, vedno s knjigo v roki, nekoliko umaknjen. Sam sebe vidi samo v športu, a starši imajo druga pričakovanja. Erika je bila nekoč odlična športnica, a je zaradi mamine bolezni prenehala igrati košarko. Njen čut za pravičnost ji ne da miru in skuša po svojih močeh pomagati Tjaši, biti njena prijateljica. Je edina, ki je spregledala Viktorijo. Ko se mami ponovi bolezen, v čustvenem pretresu po nesreči pade čez balkon in se poškoduje. Vsi so jo takoj obsodili, da je hotela narediti samomor. Življenjske zgodbe teh devetošolcev nam pokažejo, kako zelo pomembne so medsebojna komunikacija, zaupanje ter povezanost med starši in otroci.

Odlomek iz knjige

Želela je le, da bi jo končno pustili pri miru. Želela je plašč nevidnosti, s katerim bi se lahko ogrnila in preživela tistih šest, sedem ur pouka v svojem svetu. Ni bil problem v šoli, v učni snovi, v dolgočasnih učiteljih. Vse to je zmogla prenesti, ker jih je lahko pustila za sabo, takoj ko je zapustila šolske prostore. Bilo je vse ostalo. Sovražni pogledi, večne žaljivke, suvanje, zaničevanje. Ujetost v telesu, ki ga je sovražila, in v duši, ki je bila tako dolgočasna in prazna, da se je je sramovala vsako sekundo svojega življenja. Prezirala je svojo šibkost, a se je ni znala znebiti.

(str. 5)

Ključne besede: MLADOSTNIKI, ODRAŠČANJE, DRUŽINSKI IN MEDOSEBNI ODNOSI, MEDVRSTNIŠKO NASILJE, LJUBEZEN

Prispeval/-a: Maja Dretnik, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Objavljeno: 14.12.2022 18:11:15
Zadnja sprememba: 14.12.2022 18:26:04
Število ogledov: 397