Dobre knjige
4733 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Filio ni doma
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,0
Št. ocen:1









Berta Bojetu

Filio ni doma

Ljubljana, Državna založba Slovenije, 2004

Št. strani: 218


Zbirka: Slovenska zgodba
Žanr: antiutopični roman

Narodnost: slovenska književnost

Kamnito brezdušen svet

Izvrstno distopijsko delo o totalitarnem družbenem režimu postavljenem v neznan kraj (neindetificiran otok) in čas. V družbi norosti, bestialnosti in vseh vrst okrutnosti, ki tkejo zgodbo, nehote, ali pa celo zavedajoč se, dobimo občutek, da se zgodba odvija tukaj in zdaj. Enostavno hočemo ji verjeti. Zgodba je sestavljena iz treh poglavij, katerih vsako je namenjeno eni od glavnih oseb, in sicer Heleni Brass, njeni vnukinji Filio in Uriju. Dogajanje tako spremljamo hkrati iz ene, dveh in nemalokrat celo treh različnih perspektiv. V osnovi gre za vase zaprto otoško skupnost s strogim družbenim sistemom, v katerem si oblast skuša zagotoviti in obdržati kar največjo mogočo stopnjo odtujenosti med ljudmi. Seveda je spolnost najprikladnejše sredstvo manipulacije, kjer kakor nalašč prav pridejo izkrivljene, sprevržene, pri De Sadu ubesedene podobe. Ker skupnost živi na otoku, je že geografsko izolirana, s svojim sistemom delovanja pa se spremeni v fizični zapor. Spominja na nedolgo tega vseprisotna socialistična taborišča, geta, da o dosežkih nacionalsocializma, fašizma in časih holokavsta sploh ne govorimo. Nemoč, ki je naravna posledica zaprtega in strogo nadzorovanega in urejenega sistema, pa ne more večno prevladovati. Iz nemoči se rodi upor, ki preide v dejanja. Nosilki tega uporniškega trenda sta ženski heroini Filio in Helena, ki hlepita po svobodi in si zato upata in drzneta več, ne le upata na več. Kdo je oblast na otoku vzpostavil in zakaj nam zgodba ne razkrije, saj to za samo strukturo in razplet ni pomembno. Izvemo le, da vse skupaj vodi nekdo s celine, kar skupnosti, ali pa le nekaterim med njimi, daje upanje na možnost, čeprav radikalno in tvegano, rešitve. Gre za pobeg z otoka, ki pa ni dokončna rešitev, kar se tudi razvije v Bojetujevi naslednji knjigi Ptičja hiša. Šokantna in erotično napeta zgodba in fizično preprosta knjiga.



Odlomek iz knjige

Stala sem ob steni rova in trepetala. Sram me je bilo, da sem si ga tako želela videti. Nisem mogla skriti vznemirjenja.
Sklonila sem glavo in zardela. Bila sem vzgojena za poslušnost in skromnost v odnosu do moškega. Nikoli ne bi pomislila, da si lahko tako brezpogojno želim in zahtevam ponovno srečanje. Posilstvo spremeni in določi žensko v prezrto in zavrženo. Jaz sem se valjala v slasti in pričakovanju. Prezirala sem samo sebe. Vse se je obrnilo proti meni, dokler nisem razumela, da sem se zaljubila.

(Str.:56)

Cobiss povezava


Ključne besede: DISTOPIJA, ALEGORIJA, SKUPNOST, TOTALITARNI REŽIMI, TOTALITARIZEM, POSILSTVO, UJETNIKI, ODTUJENOST, MANIPULACIJA


Prispeval/-a: Blanka Marn, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 28.11.2022 11:11:15
Zadnja sprememba: 28.11.2022 11:11:15
Število ogledov: 218