Voda v jezeru ni nikoli sladka
Žanr | družbenokritični roman, mladinski roman |
Narodnost | italijanska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Družina, Odraščanje, Revščina, Medosebni odnosi |
Življenje ni potica
Gaia, hči revnih staršev, živi v socialni soseski rimskega primestja, kjer se šest članov njihove družine stiska na dvajsetih kvadratnih metrih. Oče v delovni nesreči ohromi in pristane na vozičku. V upanju na boljše življenje se družina preseli v socialno stanovanje v predmestje Rima, a iz svojih okvirov ne zmore in ne zna. Gaia celoten čas šole in kasneje študija stremi k nečemu višjemu, boljšemu. Obiskuje elitno šolo, dobiva se s fanti višjega sloja, vse dni se neumorno uči, da bo v življenju nekaj dosegla. Dobiva vedno nove prijatelje in prijateljice, s katerimi, ko se ji preveč približajo, prekine stike.
Čeprav na trenutke v Gaino življenje posije sonce in je včasih voda v jezeru res sladka, celoten roman govori predvsem o brezizhodnosti mladih generacij italijanskega podeželja, o nasilju, lažeh, prevarah, rdeča nit pa je ves čas kompleksen, destruktiven odnos med materjo in hčerjo.
“Ta fotografija je grozna, sem dodala in pokazala na okvir na polici.
Na njej smo bile jaz, Agata in Carlotta, sedele smo na klopci železniške postaje, fotografija je bila posneta s fotoaparatom za enkratno uporabo in take se zdimo tudi me: uporabljene in zavržene, odrgnjene, izrabljene, pripravljene na reciklažo.
Na njej sta vsaj dva mrtva človeka in ena izmed njih sem jaz, sem pomislila.